Konec letošnjega januarja so banke potrošnikom ponudile prve plačilne instrumente v enotnem območju plačil v evrih - SEPA. SEPA prinaša potrošnikom nekatere prednosti, a kaj ko nekatere banke že napovedujejo, da se bo plačilni promet zaradi SEPA podražil...

28. januarja je v slovenskem in v evropskih plačilnih sistemih napočil prelomen trenutek: banke so potrošnikom ponudile prve plačilne instrumente v enotnem območju plačil v evrih SEPA . Tudi na spletnih straneh bank lahko že nekaj mesecev beremo, da Slovenija vstopa v enotno evrsko območje plačil, ki ga bodo odlikovale moderne, učinkovite plačilne storitve, standardizirane na ravni EU. SEPA prinaša potrošnikom nekatere prednosti, vendar pa so nekatere slovenske banke že pred kakšnim letom napovedale, da se bo plačilni promet zaradi uvajanja SEPA podražil, saj pomenijo spremembe za banke velike stroške.

Čeprav v Evropski uniji že od leta 2002, od leta 2007 pa v tudi Sloveniji, uporabljamo skupno evropsko valuto evro, so plačilni sistemi in plačilni instrumenti v EU ostali nacionalni. Zaradi tega je ostalo čezmejno negotovinsko poslovanje drago in zamudno, razdrobljenost trga plačilnih storitev po državah pa preprečuje nujno potrebno povečanje konkurence med ponudniki. Evropska komisija je skupaj z Evropsko centralno banko določila cilje in časovne okvire za uvedbo enotnega območja plačil v evrih, da bi omogočila integracijo evropskega trga plačilnih storitev. Bančni sektor je dobil nalogo, da dokončno oblikuje in uvede spremembe in je v ta namen ustanovil Evropski svet za plačila. V Sloveniji je to nalogo dobilo Združenju bank Slovenije, ki je član Sveta. Pravna podlaga za uvedbo SEPA je nova evropska direktiva o plačilnih storitvah na notranjem trgu iz leta 2007, že leta 2001 pa je Evropska komisija z Uredbo o čezmejnih plačilih v evrih izenačila cene čezmejnih plačil z domačimi, da bi dodatno spodbudila banke k hitrem iskanju novih rešitev.

Novi plačilni instrumenti in infrastruktura, ki jih uvaja SEPA, se nanašajo na tri glavne skupine.

SEPA - kreditna plačila

Kreditna plačila so tista, ki jih sproži plačnik. Kreditni plačili, ki ju najbolj pogosto uporabljamo, sta plačilni nalog in posebna položnica (posredujemo ju banki, da naše obveznosti poravna pri prejemniku). Shema SEPA za kreditna plačila vsebuje enotna pravila in postopke za njihovo izvedbo, določa pa tudi časovni okvir, v katerem morajo biti ta plačila izvedena. Po novi zakonodaji bo maksimalen čas za izvršitev plačila en delovni dan, v prehodnem obdobju do leta 2012 pa trije dnevi. Za identifikacijo prejemnika plačila bomo uporabljali mednarodno številko bančnega računa IBAN in bančno identifikacijsko kodo BIC.

Od 28. januarja 2008 so že na voljo čezmejna kreditna plačila SEPA, v drugi polovici letošnjega leta, ko bo vzpostavljena potrebna plačilna infrastruktura, pa bomo plačila SEPA lahko uporabljali tudi za poslovanje doma.

SEPA - direktne obremenitve

Direktna obremenitev je transakcija, pri kateri upnik sproži prenos sredstev na podlagi pooblastila plačnika. Lahko je tudi večkratna, največkrat pa jo uporabljamo za poravnavo rednih obveznosti, kot so računi za telefon, elektriko,… SEPA določa enotna pravila za izvedbo, preklic in rok izvršitve direktnih obremenitev. Plačila bodo opravljena v 5 delovnih dneh pri prvem plačilu, oziroma v dveh delovnih dneh pri ponavljajočih plačilih. Tudi pri direktnih obremenitvah, ki bodo zdaj možne tudi čezmejno, prav tako uporabljamo IBAN in BIC.

Kje najdemo IBAN in BIC? Z vašo mednarodno številko bančnega računa IBAN in z bančno identifikacijsko kodo BIC vas mora seznaniti vaša banka, za podatke prejemnika pa moramo poskrbeti sami in jih vnesti v nalog. Pri vnašanju podatkov je zelo pomembna natančnost, saj sicer plačilo ne bo izvedeno ali pa vam bo banka zaračunala visoko "kazen" za dodatno poizvedbo.

SEPA - kartični okvir

Kartična plačila so tista, ki jih izvajamo z debetnimi karticami, karticami z odloženim plačilom in s kreditnimi karticami. SEPA ureja nova enotna pravila, ki jih morajo izpolnjevati izdajatelji kartic, pridobitelji prodajnih mest in kartična plačilna infrastruktura. S kartico, ki izpolnjuje standarde SEPA, bomo lahko plačevali na vsem območju evra. Kartice, bankomati in plačilni terminali bodo nadgrajeni s tehnologijo čipov, ki omogočajo večjo varnost pred zlorabami kot stare kartice z magnetnim zapisom. Rok za uveljavitev vseh sprememb pri poslovanju s karticami je 1. januar 2011, od 1. januarja letos pa morajo banke že ponujati prve kartice s tehnologijo čipov.

Več informacij o SEPA lahko poiščete na spletnih straneh Banke Slovenije www.bsi.si, Združenja bank Slovenije www.zbs-giz.si in bank.

Soobstoj shem

Za razliko od kartic bo pri uvajanju standardov SEPA pri kreditnih plačilih in direktnih bremenitvah uporabljena strategija zamenjave. To pomeni, da bodo banke plačilne instrumente po standardih SEPA ponujale vzporedno z obstoječimi plačilnimi instrumenti. Do leta 2010 naj bi uporaba novih instrumentov dosegla kritično maso, tako da bo možno končati prehod z obstoječih na nove instrumente. V teoriji to seveda pomeni, da morajo biti nove storitve SEPA, ki jih bodo banke ponudile potrošnikom, boljše od starih, saj se sicer potrošniki zanje ne bomo odločali.

Kaj pomeni SEPA za potrošnike?

Pri čezmejnem poslovanju z državami članicami SEPA bomo uporabljali iste plačilne instrumente kot pri domačem poslovanju.

Če bomo bivali ali poslovali v tujini bomo lahko uporabljali isti bančni račun, kot ga uporabljamo doma. Naše bančne kartice SEPA bodo uporabne na celotnem območju enotnih plačil, zaradi nove tehnologije pa bodo veliko varnejše.

Pri uvajanju standardov SEPA pa obstaja tudi nekaj dvomov. Ob vznesenih izjavah bančnikov, da bodo nove plačilne storitve boljše od starih, pa je slišati tudi drugačne napovedi, da bodo nekatere storitve slabše od starih. Tako na primer standardi SEPA določajo manj stroge časovne okvire pri izvajanju plačilnega prometa kot sedanja ureditev in naše banke očitno razmišljajo o tem, da bi upočasnile izvedbo plačil. Prav tako ni mogoče preslišati napovedi o podražitvah plačilnega prometa zaradi stroškov, ki jih bodo imele banke z uvajanjem sprememb.

Evropska komisija in Evropska centralna banka sta bankam naložili, da potrošnikom v okviru SEPA ponudijo boljše storitve od obstoječih, tako da se bodo do leta 2010 že odločali za nove storitve. Banke nas bodo seveda poskušale prepričati, da so nove storitve učinkovitejše od starih. Potrošniki moramo objektivno presoditi, če to zares drži, da bi jih spodbudili k dejanski ponudbi boljših storitev. Le tako bodo banke prisiljene dejansko izpolniti svoje zaveze.

V Sloveniji je opazen precejšen zaostanek pri uvajanju sprememb, povezanih s standardi SEPA. Predvsem to velja za izdajanje novih kartic s tehnologijo čipov, ki bi jih morale banke, če bi zares želele poskrbeti za izboljšanje varnosti uporabe kartic, uvesti že zdavnaj.

Uresničitev zahtev SEPA v Sloveniji poteka precej netransparentno in ne da bi se v proces vključevali vsi dejavniki, ki so povezani s plačilnimi storitvami, med katerimi so tudi potrošniki. Čas bo pokazal, če bodo naše banke pri spremembah, ki jih prinašajo standardi SEPA, upoštevale tudi interese potrošnikov, ne pa le svojih lastnih.

V celotnem območju SEPA bo omogočeno, da bomo poslovali le z enim bančnim računom, zato se lahko teoretično odločimo za najboljšega ponudnika iz katerekoli države članice. To je za potrošnike zelo dobra novica, saj bi tako dobili dostop do veliko ugodnejših in pogosto kvalitetnejših ponudnikov iz drugih držav članic, naše banke pa bi bile soočene s konkurenčnim pritiskom, ki bi jih spodbudil k ponudbi boljših storitev. Danes je v EU zaradi nezaupanja bank do rezidentov drugih držav članic praktično nemogoče odpreti ugoden bančni račun in lahko le upamo, da se bodo na našem trgu pojavili novi ponudniki in spodbudili konkurenco. Ločeni nacionalni trgi, na katerih so potrošniki "ujeti", pomenijo zanje velike stroške, za banke (ki pogosto hkrati delujejo na več nacionalnih trgih) pa so možnost za ustvarjanje zelo udobnih in neupravičenih dobičkov. V ZPS upamo, da bodo naše banke dojele SEPA kot priložnost za izboljšano in inovativno uveljavljanje na evropskih trgih, ne pa kot grožnjo njihovemu oligopolnemu položaju v Sloveniji.

Ali bo SEPA zares pomenila pomembno pridobitev za potrošnike, bo odvisno tudi od nas samih. Nove bančne storitve bo treba kritično presojati in jih zavračati, če z njimi ne bomo zadovoljni. Zveza potrošnikov Slovenije vam bo po svojih močeh pomagala pri odločanju, banke bo pozivala k objektivnemu in natančnemu obveščanju o novih storitvah, v javnosti pa se bo zavzemala za to, da bodo imeli od evropske integracije plačilnih sistemov koristi tudi potrošniki in ne le ponudniki.

Če ste z novimi storitvami nezadovoljni oziroma želite dodatne informacije, to nemudoma sporočite svoji banki. Če se želite pritožiti, se obrnite tudi na Banko Slovenije in Zvezo potrošnikov Slovenije.