Komitentom Nove ljubljanske banke so konec preteklega leta začeli pošiljati nove plačilne kartice z novo podobo in z vgrajenim čipom. Mnogi potrošniki smo nove plačilne kartice, ki imajo zdaj namesto magnetnega zapisa vgrajen čip, toplo sprejeli, saj so pomemben korak naprej pri izboljšanju varnosti in zaščite uporabnikov pred zlorabami. Nove plačilne kartice so opremljene tudi z oznako EnKa, kar smo razumeli kot grafični detajl, ki je namenjen polepšanju podobe kartice. Potrošniki z novimi karticami namreč nismo dobili tudi obrazložitve, kaj Enka pomeni. Smo pa nekaj kasneje na televiziji opazili oglas, v katerem je bila funkcija Enke na kratko pojasnjena. Gre za zbiranje podatkov o opravljenih nakupih imetnika kartice, zaradi katerih ima nekatere ugodnosti pri podjetjih, ki sodelujejo v Enki. Ugodnosti ne spremljajo dodatni stroški, zato je za mnoge uporabnike ta dodana vrednost večnamenske kartice, kot shemo ugodnosti Enka opisujejo pri NLB, všečna novost. Ne velja pa to za vse. Našega člana je zaskrbelo, kaj se v tej shemi dogaja z njegovimi osebnimi podatki. Jih morda lahko banka posreduje tudi tretjim osebam? Ker verjamemo, da so poleg našega člana podobne misli obšle tudi marsikoga drugega, smo se pozanimali, kako je s tem.

Banka: soglasje ni potrebno

Ko smo proučili "primer Enka", smo po našem mnenju našli dve sporni dejstvi. Najprej je sporno to, da banka potrošnikov ob pošiljanju novih plačilnih kartic sploh ni obvestila, da ima nova kartica tudi dodatno funkcijo, kaj šele da bi pojasnila njeno vsebino in kaj pomeni za potrošnike.

Drugo sporno dejstvo pa je povezano z varstvom osebnih podatkov, če bi bili morebiti posredovani tretjim osebam. Banka namreč pri izvajanju vplačil oz. izplačil z našega osebnega računa pridobiva nekatere podatke (npr. podatke o tistem, ki je nakazal denar, o višini zneska, o prejemniku nakazila, ipd.). Tako pridobljene podatke lahko banka skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov uporablja tudi v druge namene – npr. za namene ponujanja svojega blaga ali storitev, za ponujanje zaposlitev ali začasno opravljanje del. Zakon pa banki (kot upravljavcu zbirke osebnih podatkov) ne dovoljuje, da bi te podatke posredovala tretjim osebam, če prej o tem ne obvesti potrošnikov in od njih ne pridobi ustreznega pisnega soglasja. Obvestilo posamezniku mora v takem primeru vsebovati tudi informacijo o tem, kateri podatki se bodo posredovali, komu in za kakšen namen. Banka v opisanem primeru Enke ni obvestila potrošnikov o morebitnem posredovanju njihovih podatkov drugim podjetjem, prav tako pa od njih ni pridobila soglasja za takšno posredovanje, zato smo jo zaprosili za pojasnilo.

NLB nam je pojasnila, da je bila shema ugodnosti EnKa vpeljana kot dodana vrednost večnamenske kartice, ki je izključno v korist komitentom in zanje ne pomeni novih obveznosti. Po njihovem mnenju pa soglasje za spremembe lastnosti kartice ni potrebno, saj je uporaba ugodnosti prepuščena izrecni volji stranke. Hkrati je pojasnila, da so komitenti s podpisom pogodbe pristali tudi na Splošne pogoje poslovanja z NLB z osebnimi računi, ki banki dovoljujejo tudi neposredno oglaševanje svojih storitev in produktov komitentom.

ZPS: predlog za inšpekcijski nadzor

Z razlago NLB se ne moremo strinjati v celoti. Res je, da potrošniki s funkcijo EnKa ne prevzemajo novih obveznosti, saj bo njena uporaba brezplačna. Posredovanje njihovih osebnih podatkov brez njihovega predhodnega pisnega dovoljenja pa je gotovo protipravno. Ni pa razvidno, kateri podatki se bodo zbirali pri uporabi te funkcije, ali bodo posredovani tretjim osebam in na kakšen način. Tega tudi ne moremo preveriti, zato smo za inšpekcijski nadzor zaprosili informacijsko pooblaščenko.