Pri Zvezi potrošnikov Slovenije smo se lotili medbančne primerjalne analize stroškov transakcijskih računov in plačilnega prometa. Ugotovili smo, da se banke kar precej razlikujejo med seboj pri višini stroškov, ki vam jih zaračunavajo. Če imate odprt račun pri banki, ki sodi med (naj)dražje, velja razmisliti tudi o zamenjavi banke. Ta se namreč izplača, saj lahko letno prihranite do 73,05 evra.

Od zadnje primerjave stroškov plačilnega prometa, ki smo jo v VIP-u objavili aprila 2006, opravili pa smo jo v času, ko so se ti stroški znatno povečali, se je plačilni promet dražil še naprej. Velikim bankam, na katere smo takrat posebej opozorili, da najbolj dražijo svoje storitve, so v preteklih letih sledile tudi druge banke. To potrjuje našo tezo, da pri nas velike banke narekujejo tempo podražitev, manjše banke pa jim praviloma udobno sledijo.

Najpogostejši izgovori pri podražitvah v preteklosti so bili povezani z uvedbo evra in novimi predpisi o kapitalski ustreznosti bank. Dobri poslovni rezultati in dobički bank v zadnjih dveh letih so pokazali, kako zavajajoči in nekorektni so bili argumenti bankirjev o rastočih stroških, s katerimi se soočajo in jih morajo prenašati na svoje komitente. Banke se od uvedbe evra naprej intenzivno ukvarjajo z uvajanjem reforme plačilnih sistemov v okviru SEPA – enotnega območja v evrih (o tem smo pisali v VIP 4/2008). Prav verjetno je, da bodo skušale banke stroške, ki so povezani s tem, kar dvojno zaračunati potrošnikom. Druga nevarnost, ki nam danes grozi, je neugodna situacija na globalnih kreditnih trgih, zaradi katere se bankam zmanjšujejo dobički iz kreditnih poslov. Da bi preprečile preveliko znižanje dobičkov in s tem zadovoljile svoje lastnike, banke praviloma zvišujejo stroške plačilnega prometa za svoje komitente.

Potrošniki smo seveda pozorni na višino tarif, ki nam jih zaračunavajo banke. Stroški nas pogosto spravijo v bes, le redki pa se konkretno odzovejo, npr. tako, da zamenjajo svojo banko in gredo k cenejši. Z zamenjavo banke lahko dosežemo prihranek, poleg tega pa je to praktično edini način, da banke prisilimo k zmernosti in jih odvrnemo od prekomernih podražitev. Pri ZPS se zavedamo, kako učinkovit "instrument" na bančnem trgu bi bila večja mobilnost bančnih komitentov, zato smo na Združenje bank Slovenije naslovili pobudo za preglednejši in standardizirani postopek za zamenjavo banke. Banke so zelo zainteresirane za pridobivanje novih komitentov, zato jih privabljajo z različnimi ugodnostmi in praviloma ne zaračunavajo stroškov za odprtje osnovnega transakcijskega računa (TRR).

Poslovanje zosnovnim transakcijskim računom

Letni stroški uporabe TRR glede na tip komitenta

Kako izbrati najugodnejšo banko?

Sklepne ugotovitve

Poslovanje zosnovnim transakcijskim računom

Banke smo povprašali o stroških najpomembnejših storitev, ki so povezane s poslovanjem na osnovnih transakcijskih računih. Teh tarif je veliko, banke pa so pri "diskretnem" zaračunavanju stroškov zelo »talentirane«, zato smo se odločili, da vam bomo olajšali primerjavo s pomočjo modela letnih stroškov poslovanja s transakcijskimi računi. Z modelom smo ponazorili število različnih bančnih transakcij, ki jih v enem letu opravi "povprečni" bančni komitent, tako tisti, ki z banko posluje na klasični način, kot tisti, ki transakcije izvaja s pomočjo elektronskega bančništva.

Vprašalnike smo poslali petnajstim slovenskim bankam. Deželna banka Slovenije, Hypo Alpe-Adria Bank in Probanka na vprašanja niso odgovorile, zato smo podatke, ki smo jih potrebovali za izvedbo modela letnih stroškov, povzeli iz primerjalnih tabel na spletnih straneh Banke Slovenije (www.bsi.si) in iz cenikov, ki jih banke objavljajo na lastnih spletnih mestih. Objavljene tarife so veljale maja 2008.

Vodenje računa

Osnovni transakcijski račun lahko praviloma odprete pri vsaki banki v Sloveniji, če prejemate redne ali vsaj občasne mesečne prihodke. Za identifikacijo sta potrebna osebni dokument s fotografijo in davčna številka. Le pri dveh bankah imajo dodatne pogoje za ugoditev zahtevku o odprtju računa: pri Gorenjski banki je to odvisno tudi od višine prilivov in drugega sodelovanja z banko, pogoj za odprtje računa pri NKBM pa je, da v medbančni bazi podatkov SISBON (glej VIP 5/2008) nimate zapisa o neizpolnjevanju obveznosti.

Kot je razvidno iz tabele, v kateri so poleg drugih podatkov o poslovanju z banko, prikazane različne bančne tarife, se je vse prej kot enostavno odločiti za najugodnejšega ponudnika. Žal vse slovenske banke še vedno zaračunajo mesečno provizijo za vodenje transakcijskega računa. Pri nekaterih bankah boste dodatno mesečno provizijo plačali tudi za uporabo storitev elektronskega bančništva. V Nemčiji je na primer vodenje računov za potrošnike pri kar dveh tretjinah bank brezplačno. Večina bank, razen Hypo Alpe-Adria-Bank, Probanke in Raiffeisen bank, vas bo tudi kaznovala za nezvestobo in vam zaračunala, če se boste odločili zapreti transakcijski račun. Pri tej tarifi prednjači Banka Sparkasse s provizijo 16,69 evrov.

Plačevanje obveznosti

Kako vsak mesec kar najugodneje poravnavati svoje obveznosti, ni lahka odločitev. Plačilnih nalogov (BN02), po domače položnic, je kar nekaj vrst. Ne glede na to, ali poslujete na bančnem okencu ali uporabljate storitve e-bančništva, banka vam bo za interne plačilne naloge zaračunala manj kot za eksterne. To pomeni, da je za vas ugodneje poslovati pri banki, kjer ima odprt račun tudi večina naslovnikov vaših plačil. Žal, kot je razvidno iz tabele, je kar nekaj bank, pri katerih ta ugodnost velja le v primeru, ko plačujemo fizični osebi, za plačevanje pravnim osebam (tem pa večinoma plačujemo svoje obveznosti) pa ta popust ne velja.

Tudi posebna položnica (PP02), ki jo izdajajo podjetja za poplačilo rednih obveznosti majhne vrednosti (npr. telekomunikacijska in komunalna podjetja), je plačilni nalog. Posebna položnica omogoča vsem udeležencem (potrošniku, banki in podjetju, ki jo je izdala) enostavnejše in učinkovitejše poslovanje. Številni potrošniki s posebno položnico poravnavajo veliko večino svojih obveznosti. Obdelava podatkov je stroškovno ugodnejša, zato še posebej preseneča podatek, da je posebna položnica le pri nekaterih bankah ugodnejša kot klasični plačilni nalog. Pri nekaterih bankah lahko tako tudi prihranite in to kar precej.

Nekatere banke vam bodo tudi za interno plačilo posebne položnice podjetju zaračunale manj kot za eksterno plačilo. To so Banka Koper, Probanka in Raiffeisen banka.

Koliko lahko pri bankah prihranimo s plačilom posebne položnice v znesku 100 evrov?

Pri Deželni banki Slovenije in Poštni banki Slovenije vam na bančnem okencu za posebno položnico zaračunajo fiksno provizijo v višini minimalne spremenljive provizije za plačilni nalog BN02.

Tudi pri trajnemu nalogu in direktni bremenitvi, dveh plačilnih instrumentih, s katerimi (največkrat mesečno) redno poravnavamo svoje obveznosti, se banke po provizijah zelo razlikujejo. Medtem ko v nekaterih bankah za takšen način poravnave obveznosti, ki je tako za banko kot za potrošnika udoben, ne bomo plačali nič, je pri drugih bankah plačilo s trajnim nalogom lahko celo dražje od enkratnega plačila z elektronskim plačilnim nalogom. Uporaba teh dveh instrumentov je pri nekaterih bankah brezplačna, če je prejemnik vašega plačila komitent iste banke. Pri eni banki, Unicredit banki, pa boste plačali tudi provizijo v višini 0,83 evra za vzpostavitev vsakega trajnega naloga.

Pri trajnih nalogih, s katerimi pooblastimo banko, da upniku redno nakazuje želeno vsoto, pa previdnost ni odveč. Zgodi se namreč lahko, da vam banka za plačila določenemu upniku (ponavadi so to manjša podjetja) ne bo mogla odpreti samodejnega trajnega naloga, temveč le ročni trajni nalog. Ročni trajni nalogi, ki jih ponujajo pri Abanki, Banki Celje, Banki Koper, Gorenjski banki, NKBM, NLB, Poštni banki, Unicredit banki in Volksbank, so občutno dražji od samodejnega, včasih celo od plačilnega naloga na bančnem okencu. Preden odprete trajni nalog, obvezno povprašajte, koliko vam bo banka zaračunala zanj.

Dvig gotovine na bankomatih drugih bank

Pri nekaterih bankah so dodaten vir zaslužka provizije za dvig gotovine na bankomatih drugih bank. Zgledu Abanke, Banke Celje, NLB, NKBM in Banke Koper, ki so te provizije uvedle istočasno in v enaki višini (februarja 2006), so sledile tudi mnoge druge banke. Žal še vedno čakamo na pravnomočnost odločbe Urada za varstvo konkurence, ki je za štiri banke ugotovil, da gre pri uvedbi provizij za dvig gotovine na bankomatih za usklajeno ravnanje in s tem za kršenje zakonodaje o varstvu konkurence v Sloveniji. Dobra novica za potrošnike je, da teh provizij ne zaračunavajo pri Banki Sparkasse, Deželni banki Slovenije, Hypo Alpe-Adria-Bank, Raiffeisen banki, Unicredit banki in Volksbank. Svetujemo pa previdnost, če želite pred dvigom gotovine na bančnem avtomatu druge banke preveriti stanje na računu, saj nekatere banke to storitev zaračunavajo posebej (Abanka, Gorenjska banka in NLB).

Obresti in limit

Obresti za pozitivno stanje na transakcijskemu računu so za potrošnike žalostna zgodba, saj so celo pri »najugodnejši« banki (Banka Sparkasse) le 0,50 %. Potrošnikom svetujemo, da svoj denar (ko imajo na razpolago prosta denarna sredstva) naložijo kje drugje, četudi gre le za kratkoročno vezavo ali za odprtje preprostega varčevalnega računa. Če le ne gre drugače, pa ne uporabljajte sredstev v okviru limita, saj so banke za limit določile obrestne mere, ki so le nekoliko nižje od zakonsko predpisanih zamudnih obrestnih mer (glej VIP 5/2008). Banke vam za to, da lahko razpolagajo z vašim denarjem, torej namenijo praktično nične obresti, uporabo njihovega denarja pa vam mastno zaračunajo.

Letni stroški uporabe TRR glede na tip komitenta

Stroški poslovanja z banko na letni ravni so dober pokazatelj za presojo, katera banka je ugodnejša. Letni stroški za uporabo transakcijskega računa pa so seveda odvisni od števila bančnih transakcij, ki jih opravi posamezen komitent, in od načina poslovanja z banko (na bančnem okencu ali prek e-banke). Za potrošnika zgolj prikaz tarif različnih storitev plačilnega prometa ni dovolj zgovoren podatek za presojo, ali je banka najugodnejša.

Pri izračunu dejanske cene poslovanja s TRR pri različnih bankah smo upoštevali dva osnovna tipa bančnih komitentov. Prvi je »tradicionalni« komitent, ki z banko posluje pri bančnem okencu, drugi pa je komitent, ki uporablja sodobne bančne poti, zato smo ga poimenovali "e-komitent". Presoja, katera banka je za potrošnike bolj in manj ugodna, je tako lažja.

Pri oblikovanju modela za izračun letnih stroškov za poslovanje s TRR smo se zgledovali po izkušnjah nemške potrošniške organizacije Stiftung Warentest, ki vsaj enkrat letno primerja stroške poslovanja s transakcijskimi računi. Po posvetu z nekaterimi domačimi bančnimi strokovnjaki smo predpostavili, da:

- povprečen slovenski "tradicionalni" komitent na mesec opravi štiri nakazila s plačilnim nalogom (od tega tri s posebno položnico), ima tri neposredne obremenitve in dva trajna naloga, z debetno kartico pa petkrat mesečno dvigne gotovino na bankomatu;

- "e-komitent" pa plačuje svoje obveznosti prek e-bančništva in ima kreditno kartico.

Seveda smo pri izračunu letnih stroškov plačilnega prometa upoštevati tudi provizije za dviggotovine na bankomatih drugih bank. Verjetnost, da bomo takšno provizijo plačali, če jo banka zaračunava, je seveda odvisna od števila bankomatov, ki jih ima v lasti naša banke. Pri izračunu stroškov za dvige gotovine na bankomatih smo uporabili naslednjo formulo (kot lastne bankomati smo šteli tiste, ki so last banke ali bančne skupine, v katero sodi banka, npr. skupina NLB ali NKBM):

V reprezentativni izračun letnih stroškov bančnega poslovanja smo vključili le bančne storitve, ki jih najpogosteje uporabljamo. Namen modela je splošen prikaz cene bančne ponudbe, ne more pa obsegati vseh bančnih storitev in posebnosti pri poslovanju posameznega komitenta.

Pogled na različne zneske v tabeli, v kateri so prikazani stroški poslovanja s TRR na letni ravni, je zgovoren. Nikakor ni vseeno, s katero banko poslujemo. V skladu s predpostavkami modela lahko "tradicionalni komitent" letno prihrani največ 73,05 evra, »e-komitent« pa 41,38 evra.

Kako izbrati najugodnejšo banko?

Za dvig gotovine na bankomatih drugih bank večina bank zaračunava provizijo. Glede tega je seveda najenostavnejše prihraniti tako, da izberemo banko, ki teh provizij ne zaračunava. Izbira banke, ki to provizijo zaračunava, pa je priporočljiva le, če je njen bankomat v bližini našega delovnega mesta, doma ali mesta, kjer se pogosto zadržujemo.

Očitno je, da so veliko na boljšem tisti potrošniki, ki imajo možnost uporabe e-bančništva. To je predvsem posledica dejstva, da imajo banke pri poslovanju na bančnem okencu višje stroške kot pri poslovanju z elektronskim bančništvom. Dodatno pa na višje cene »tradicionalnega« bančništva vpliva tudi dejstvo, da so tradicionalni potrošniki manj mobilni. Še posebej zunaj večjih mest imajo tradicionalni potrošniki v bližini svojih domov na razpolago malo ponudnikov, med katerimi lahko izbirajo, banke pa si lahko zato privoščijo višje cene, ne da bi pri tem tvegale, da bi izgubile komitente. Kljub temu se vsekakor izplača preveriti, katere bančne poslovalnice so v naši bližini.

Visoki stroški plačilnega prometa seveda niso edini tehten razlog za zamenjavo banke.

Našteli bomo še nekaj ključnih dejavnikov:

- nezadovoljstvo s kvaliteto storitev pri obstoječi banki,

- možnost osebne obravnave pri poslovanju pri novi banki,

- večja varnost plačilnih sredstev,

- ugodnejši potrošniški ali stanovanjski kredit pri drugi banki,

- ugodnejši varčevalni produkti,

- selitev in drugi dejavniki,

- dodatne ugodnosti, če nam jih banka ponudi, da bi postali njen komitent.

Sklepne ugotovitve

Potrošniki, ki z banko poslujejo na bančnih okencih, so pri nas v veliki večini. Po podatkih SURS-a za leto 2007 uporablja internet 56 odstotkov Slovencev, starih od 15 do 75 let. Raziskava , izvedena v letu 2007, je pokazala, da storitve elektronskega bančništva uporablja le približno 17 odstotkov internetnih uporabnikov; seveda je vprašanje, kolikšen odstotek ga uporablja redno. Razlog za tolikšno "nepopularnost" ne more biti le v tem, da nimajo vsi potrošniki dostopa do interneta. Očitno slovenske banke ne znajo dovolj učinkovito predstaviti prednosti uporabe storitev e-bančništva, obenem pa potrošnikom ponuditi dovolj kakovostnih, ugodnih in varnih e-storitev. Po našem mnenju je v e-bančništvu še velik potencial za stroškovno ugodnejše poslovanje potrošnikov in tudi bank.

Pri letnih stroških poslovanja z banko zelo očitno največ plačajo prav finančno šibkejši potrošniki, ki si ne morejo privoščiti računalniške opreme in dostopa do interneta. Ti potrošniki tudi ne uporabljajo cenejših storitev, kot so direktne bremenitve in trajni nalogi, saj se bojijo tveganja zaradi nezadostnega stanja na svojem računu. Danes za znosno ekonomsko in socialno življenje vsakdo potrebuje bančni račun, stroški bančništva pa ne smejo postati motor socialnega izključevanja. Uvedba skupne bančne baze podatkov SISBON za izmenjavo podatkov o boniteti bančnih komitentov bo še bolj izostrila problematiko socialnega izključevanja, če bodo banke odpirale bančne račune le še komitentom, s katerimi je dobičkonosno poslovati. V Sloveniji bi morali že zdaj začeti razmišljati o vzpostavitvi osnovnega bančnega računa kot univerzalni storitvi, preden bo prepozno.