Če bi zmogli upoštevati pregovor naših babic: "Pokrij se samo toliko, kolikor je dolga odeja," bi si potrošniki prihranili veliko skrbi in stroškov, povezanih z dolgovi. Toda zadolževanje do neke (razumne) mere je za večino gospodinjstev in potrošnikov v posameznem življenjskem obdobju neizogibno. Žal postane za nekatere med njimi dolg preveliko breme...

Ko najemamo posojilo, imamo pred očmi težavo, ki nam jo bo omogočil rešiti izposojeni denar. Morda je to edina mogoča pot do prvega stanovanja, vozila, ali druge dobrine, ki jo nujno potrebujemo. Razmišljanje o tveganju glede odplačila dolga, ki ga prevzemamo s posojilom, je tako nehote potisnjeno v ozadje. Ne razmišljamo, kaj vse se lahko v desetih, petnajstih ali celo dvajsetih letih (odvisno od ročnosti posojila) pripeti naši družini (saj bo vse dobro, si rečemo), še manj pa razmišljamo o makroekonomskem okolju, ki se lahko v tako dolgem obdobju pošteno spremeni.

Spremembe v okolju in nepričakovani dogodki v družini (ločitev, brezposelnost, bolezen, invalidnost, smrt v družini) pomembno povečujejo tveganje, da dolga ne bomo mogli vračati oz. bomo imeli z težave vračanjem. Pa tudi brez teh zares nepredvidljivih dogodkov je težko za desetletje ali več vnaprej predvideti, kakšno bo naše premoženje, dohodki in izdatki v prihodnje.

Z najemom posojila pa žal sprejmemo še dodatna tveganja: "ugodnejša" posojila, vezana na tujo valuto (denimo na švicarski frank), pomenijo tečajno tveganje, kar velja zlasti za posojila z dolgo ročnostjo. Tudi posojila z variabilno obrestno mero, ki prevladujejo, niso brez tveganja.

Ko ni več niti za kruh…

Nepričakovani dogodki ali preslabo ocenjena sposobnost za odplačevanje najetega kredita lahko resno obremenijo družinski proračun oz. potrošnika in njegovo družino potisnejo celo v prezadolženost. O prezadolženosti govorimo, ko je gospodinjstvo, glede na pričakovani dohodek in drugo premoženje, ki ga lahko odprodamo, zadolženo v tolikšni meri, da ne more več pravočasno odplačevati dolgov in pri tem normalno živeti.

Tveganje je toliko večje, če gospodinjstvo odplačuje več potrošniških in hipotekarnih posojil in za odplačila nameni pomemben delež letnega družinskega prihodka. V takih primerih se lahko prezadolženi potrošniki znajdejo v položaju, ko se njihova zmožnost kupovanja dobrin, pa tudi osnovnih življenjskih potrebščin, pošteno zmanjša.

Naše napotke za tiste, ki se odločajo za potrošniški kredit, boste našli na spletnem mestu www.pravicepotrosnikov.si, kjer je na voljo tudi brošura Potrošniški krediti. Gradivo je del informativne kampanje EU "Pravice imate, uveljavite jih!"

Kaj svetujemo?

• Preden podpišete pogodbo, primerjajte kredite, ki jih ponujajo različni ponudniki.
   
• Pozorno preberite pogodbo in preverite, koliko kredita boste dobili in koliko odplačali, proučite višino obroka in datume plačil, višino EOM in še morebitne druge stroške, ki jih boste morali plačati. Če pogodba ne vsebuje teh elementov, jo lahko razdrete v enem meseca po plačilu prvega obroka.
   
• Mesečne obveznosti iz kreditov naj ne presegajo 40 % mesečnih dohodkov gospodinjstva.
   
• Pred najemom kredita pripravite finančni načrt in z njim čim bolj natančno ocenite svoje prihodke in izdatke v obdobju odplačevanja kredita in tako ugotovite maksimalno odplačilno sposobnost.
   
• Nikoli ne podpisujte neizpolnjenih obrazcev, pogodb ali drugih dokumentov.
   
• Če ne morete več redno plačevati obrokov, ne odlašajte in obvestite upnika ter predlagajte začasno znižanje višine obroka ali začasno prekinitev plačevanja kredita.
   
• Če ste morali za zavarovanje kredita podpisati bianko menico, ček ali "slip" kreditne kartice, takoj zahtevajte, naj vam tak dokument vrnejo.
   
• Če menite, da dajalec kredita krši zakon, ga prijavite tržni inšpekciji.

Iskanje poti iz prezadolženosti

Lahko si predstavljamo, koliko neizogibnega stresa, nezadovoljstva, strahu, sramu, krivde in drugih negativnih občutkov povzroči prezadolženost in iskanje poti iz nje. Medtem, ko se slovenski potrošniki poskušajo izviti iz nezavidljivega položaja tako, da manj trošijo, več delajo, z iskanjem bolje plačanega dela, z najemanjem ugodnejših posojil za odplačilo starih.., imajo potrošniki v sosednjih evropskih državah na voljo tudi možnost posveta v posebnih svetovalnih pisarnah ali s podjetji za upravljanje dolga. Posamezniki, ki se znajdejo v težavah zaradi nezmožnosti in neznanja upravljanja s financami, so vključeni tudi v različne izobraževalne oblike o upravljanju s financami in z družinskim proračunom. V skrajnih primerih pa jim je na voljo tudi osebni stečaj, podobno, kot imajo možnost stečaja tudi podjetja. V poročilu Urada za makroekonomske analize in razvoj o zadolževanju in prezadolženosti prebivalstva (Delovni zvezek 1/2007) Barbara Ferk pojasnjuje, da je plačilna nesposobnost potrošnikov v evropskih državah zakonsko različno urejena, ureditvam pa so skupna splošna načela: rehabilitacija zadolženih potrošnikov, prislužen nov začetek z odplačilnim načrtom, dostopnost svetovanja in po možnosti tudi izvensodni postopki.

Možnost osebnega stečaja tudi za slovenske potrošnike

Že naslednje leto naj bi bila tudi slovenskim potrošnikom dana možnost osebnega stečaja. Obstaja sicer že danes, saj bi lahko načeloma državljan RS izvedel postopek osebnega stečaja v katerikoli evropski državi, ki to omogoča. Seveda pa bi si moral tam urediti tudi prebivališče, kar za prezadolženega potrošnika ni ravno preprosto. Zdaj pa je v vladni obravnavi predlog zakona o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki med drugim ureja tudi stečajne postopke v Sloveniji, vključno z osebnim stečajem. Ta naj bi prezadolženemu potrošniku, če bodo izpolnjeni natančno določeni pogoji in po proučitvi vseh okoliščin, zaradi katerih je prišlo do prezadolžitve, po končanem stečajnem postopku omogočil nov začetek, brez dolgov, ki so ga bremenili v preteklosti. A pot do tja bo vse prej kot preprosta... Predlog zakona določa, da bo lahko potrošnik v postopku osebnega stečaja obdržal le sredstva v višini minimalne plače, zmanjšana za plačilo davkov, obveznih prispevkov za socialno varnosti in najnujnejše osebno premoženje. Vse drugo premoženje potrošnika, tudi stanovanje in morebitna denarna sredstva na računih, pa bo postalo del stečajne mase, iz katere bodo poplačani upniki. Dokler pa upniki ne bodo poplačani, za prezadolženega potrošnika še vedno ne bo mirnega spanca in ne pravega "novega začetka".

Predlog zakona opredeljuje, da je insolventni potrošnik (dolgoročno nesposoben za plačilo) tisti, ki več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih rednih prejemkov, če gre za brezposelnost in ko posameznik ne prejema drugih prejemkov, pa če znesek presega 1.000 evrov.