Evropska komisija si prizadeva, da bi potrošniki lažje in hitreje menjali bančne račune.

V zadnjem času so začele nekatere banke ponovno dražiti svoje storitve. V ZPS vsak mesec aktualiziramo podatke o cenah plačilnih storitev in tako omogočamo, da lahko z orodjem na našem spletnem mestu v zavihku Osebne finance (http://www.zps.si/osebnefinance/) primerjate stroške poslovanja pri bankah.

V prejšnji številki Finančne priloge smo pisali o primeru potrošnika, ki so mu zlikovci s pomočjo lažnega spletnega mesta banke ukradli sredstva z bančnega računa. Potrošnika po Zakonu o plačilnih storitvah bremeni škoda le do 150 EUR, če ni ravnal naklepno ali hudo malomarno, škodo nad tem zneskom pa mu mora povrniti banka. Žal smo pri bankah opazili nekorektno prakso, ki pri takšnih primerih zlorabe zvalijo krivdo na potrošnika in sredstev ne povrnejo, potrošnik pa je pred težko in drago nalogo, kako dokazati nasprotno.
 

Pri ZPS smo v okviru rednega spremljanja cen bančnih storitev opazili, da so nekatere banke znova začele s podražitvami. Prav tako smo znova začeli prejemati več pritožb potrošnikov.

Naši članici so vlomili v stanovanje in ji ukradli ročno torbico z vsemi dokumenti, bančnimi karticami in gotovino. Z ukradeno debetno kartico Visa Electron so tatovi kmalu zatem na bankomatu opravili več dvigov v skupni višini 2.950 €. Banka je zahtevala kritje celotne vsote. Kako smo reševali problem?

V preteklih mesecih je vedno več primerov zlorab spletnega bančništva, ko so marsikateremu potrošniku s pomočjo lažnih spletnih mest z bančnega računa ukradli denar. Nič hudega sluteči potrošnik je na lažnem bančnem spletnem mestu vnesel identifikacijske podatke, ki so jih kriminalci nato uporabili za vstop v njegovo spletno banko in nakazali denar z njegovega na svoje bančne račune. Ste že vprašali, kdo v takih primerih poravna škodo?
 

Od novembra lani vam na našem spletnem mestu v rubriki "Osebne finance" ponujamo še več neodvisnih informacij s tega področja. Tam lahko najdete primerjalnike ponudbe, orodja za izračun kreditov in varčevanj ter številne nove vsebine o finančnem poslovanju in o različnih finančnih produktih.

Niste zadovoljni z načinom poslovanja vaše banke ali pa za storitev plačujete preveč? Ste že razmišljali, da bi banko zamenjali, pa se bojite, da je zamenjava povezana z velikimi stroški, dolgotrajnim postopkom in morebitnimi neljubimi zapleti? Evropska komisija je z namenom, da bi potrošnikom omogočila lažjo zamenjavo banke,  naložila Evropskemu bančnemu združenju pripravo temeljnih in poenotenih postopkov za zamenjavo banke. Članice Združenja bank Slovenije so ta načela vnesle v svoja pravila in postopke za zamenjavo banke in od 16. novembra 2009 dalje se uporabljajo v vseh bankah članicah ZBS.

Ste se naveličali vrst pred bančnimi okenci? Predstavili vam bomo, kako lahko na bankomatih plačujete posebne položnice s takojšnjo bremenitvijo računa, s čimer lahko prihranite letno tudi več kot 40 evrov. Raziskali smo tudi, kakšne so možnosti plačevanja položnic za vse tiste, ki ne uporabljajo spletne banke, želijo pa se izogniti čakalnim vrstam pred bančnimi okenci.

Potrošnike je prejšnji teden dodobra razburila raziskava Evropske komisije o tarifah v plačilnem prometu. Pokazala je namreč, da slovenski potrošniki za naš bančni račun odštejemo osmo najvišjo ceno v EU. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije že dlje časa opozarjamo na problematiko rastočih cen plačilnega prometa, ter zato razpolagamo tudi s podatki, ki kažejo, da naše banke niso bile vedno tako drage.

Evropska komisija: potrošniki se soočajo z nejasnimi informacijami o plačilnih storitvah, z nepreglednimi tarifami in se redko odločijo za zamenjavo banke. Slovenski potrošniki imajo nadpovprečno visoke stroške bančnega poslovanja, letno znašajo v povprečju 100€. Najdražje banke v Italiji in Španiji, najcenejše v Bolgariji, Belgiji, na Portugalskem in Nizozemskem.

Razvoj spletnega bančništva, ki se je tudi v Sloveniji dobro prijelo, je pravzaprav ostal sredi poti.Skrajni čas je že, da prestopimo na naslednjo raven elektronskega bančništva, to pa ni mogoče, dokler ne bomo namesto klasičnih papirnatih računov dobili take v elektronski obliki.

Plačilne kartice so za večino že tako običajno plačilno sredstvo, da jih uporabljamo skorajda podzavestno in le redko pomislimo na nevarnosti, ki prežijo pri nakupih z njimi. Občasno se strah poveča, ko preberemo novice o "skimmingu" na bankomatih ali v trgovinah, posledično pa se izboljša tudi samozaščitno ravnanje. Drugače je pri "oddaljenih" plačilih, ki jih ne opravljamo ravno pogosto. Pri njih smo običajno precej bolj previdni, kar je tudi prav, saj obstaja možnost različnih zlorab.

Svojo izkušnjo nam je sporočila potrošnica, komitentke Banke Sparkasse, ki je bila pred kratkim na potovanju v Veliki Britaniji. Tam so že vse debetne kartice opremljene z varnostnim čipom, zato je na POS-terminalih na prodajnih mestih možno avtorizirati zastarele kartice z magnetnim zapisom le še s podpisom.

V preteklih tednih sta se na spletu pojavili kar dve obliki lažne strani NLB. Zveza potrošnikov Slovenije opozarja k previdnosti uporabe Klika in drugih spletnih bank, ter banke poziva, naj naredijo več za varnost svojih strank pri uporabi e-banke.

Pred dobrega pol leta smo v reviji (VIP 11-12/2008) opisali primer zlorabe ukradene plačilne kartice, ki se je pripetila družini našega člana med dopustovanjem v Franciji. Naj na kratko povzamemo dogajanje: družina je za potovanje po Franciji najela avtodom in ko so se nekega jutra zbudili, so ugotovili, da so jim nepridipravi med spanjem vdrli v avtodom in pokradli vse, kar je bilo vrednejšega, med drugim tudi plačilni kartici NLB in SKB banke. Dogodek so takoj prijavili policiji, o kraji kartic pa nemudoma obvestili tudi obe banki in zahtevali blokado računov. Kriminalci so že v zgodnjih jutranjih urah z zlorabo kreditnih kartic izpraznili oba računa, ko družinski člani še niso vedeli, da so bili oropani.

V marčevski Finančni prilogi smo napovedali, da se bomo zaradi novih podražitev plačilnih storitev spet podrobneje posvetili bančnim tarifam.

Pri novem pregledu cen plačilnega prometa, ki smo ga opravili, smo opazili, da se storitve dražijo. Podražitve bančnih storitev nas neprijetno spominjajo na čase pred uvedbo evra, ko smo pri ZPS uvedli črni seznam storitev, na katerem so kraljevale prav banke. Na nove podražitve plačilnih storitev nas vse pogosteje opozarjajo tudi potrošniki.

Spletno bančništvo ima v primerjavi s klasičnim bančnim poslovanjem za potrošnike veliko prednosti, kljub temu pa ga uporablja le vsak peti potrošnik. Pričakujemo lahko, da se bo vedno več potrošnikov odločilo za uporabo te storitve. Na to poleg udobja in nižjih cen storitve vpliva tudi cenejši in hitrejši dostop do spleta, pomembno vlogo pri odločitvi za spletno banko pa ima tudi varnost. Preverili smo, kako varne so slovenske spletne banke.

Če začnete poslovati s spletno banko, lahko prihranite do 92 evrov na leto, če pa banko zamenjate, lahko pri poslovanju s spletno banko prihranite do 68 evrov letno. Tudi pri klasičnem poslovanju na bančnem okencu lahko veliko prihranite – tudi do 137 evrov letno.

Že res, da večina uporabnikov z mobilnim telefonom predvsem telefonira in kdaj pa kdaj pošlje kakšno sporočilo, a mobilniki postajajo pravi mali računalniki in omogočajo še veliko več. Še zlasti zato, ker je v vsakem pametna kartica, ki je trenutno uporabljena predvsem za ustrezno zaračunavanje storitev. Glede na to, da enovito določa uporabnika, pa bi njeno funkcionalnost lahko hitro razširili – tudi z mobilnim bančništvom.

Pri uvedbi Enke je za potrošnike sporno predvsem dejstvo, da NLB imetnikov oz. prejemnikov nove kartice ni obvestila o njeni dodatni funkciji,z uporabo Enke se namreč zbirajo podatki o opravljenih nakupih imetnika kartice, zato je potrošnike zaskrbelo, kaj se dogaja z njihovimi osebnimi podatki. Na pobudo ZPS je informacijska pooblaščenka uvedla postopek inšpekcijskega nadzora, v katerem je ugotovila, da je NLB kršila zakonodajo, saj potrošnikov ni obvestila o vzpostavitvi zbirke osebnih podatkov uporabnikov sheme Enka, niti ni te zbirke prijavila informacijski pooblaščenki.

Diba, prva slovenska spletna banka, se je na našem trgu pojavila junija letos. Spletno bančništvo pri nas ni novost, saj ima večina slovenskih bank v svoji ponudbi tudi uporabo spletnih bančnih storitev, a popolnega spletnega bančništva pri nas doslej še nismo poznali.

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije smo se lotili medbančne primerjalne analize stroškov transakcijskih računov in plačilnega prometa. Ugotovili smo, da se banke kar precej razlikujejo med seboj pri višini stroškov, ki vam jih zaračunavajo. Če imate odprt račun pri banki, ki sodi med (naj)dražje, velja razmisliti tudi o zamenjavi banke. Ta se namreč izplača, saj lahko letno prihranite do 73,05 evra.

Potrošniki, ki so se odločili zamenjati banko, so se pogosto srečali s težavami, ki so mnoge odvrnile od namere. Od 1. junija 2008 pa velja sporazum o postopku za zamenjavo banke, ki so ga na pobudo Zveze potrošnikov Slovenije sprejeli v Združenju bank Slovenije. Z njim se izboljšuje preglednost postopka pri zamenjavi banke, podpisalo pa ga je 18 slovenskih bank.

Pogledali smo kaj se v shemi EnKa dogaja z osebnimi podatki in za pomoč zaprosili tudi informacijsko pooblaščenko.

Že danes potrošniki vemo, da informacije o obrestnih merah za kredite, ki jih preberemo na bančnih cenikih, niso dokončna ponudba banke. Šele na pogajanjih z banko bomo prišli do prave cene kredita, ki jo bomo plačali. Slovenske banke bodo lahko s pomočjo kreditnega biroja SISBON, ki ga pravkar vzpostavljajo, razvijale nove razsežnosti pri individualni obravnavi komitentov, katere osnovni namen je povečanje dobička.

Limit je zelo priročno orodje za premostitev likvidnostnih težav, številni potrošniki pa z njim financirajo tudi nakupe različnih dobrin. Pa se to z vidika stroškov tudi izplača?

Kako poteka proces uvajanja te tehnologije v Sloveniji? O tem smo povprašali 14 slovenskih bank.

Končno bodo tudi slovenske banke počasi zamenjale plačilne kartice z magnetnim zapisom s karticami z vgrajenim čipom, ki jih popularno imenujejo tudi EMV-kartice. Končno zato, ker je slaba zaščita dosedanjih kartic povzročila nič hudega slutečim lastnikom kartic mnogo škode in veliko hude krvi, ko so jim kriminalci izpraznili bančne račune.

Konec letošnjega januarja so banke potrošnikom ponudile prve plačilne instrumente v enotnem območju plačil v evrih - SEPA. SEPA prinaša potrošnikom nekatere prednosti, a kaj ko nekatere banke že napovedujejo, da se bo plačilni promet zaradi SEPA podražil...

Poskus zlonamernega zbiranja podatkov prek prirejene vstopne točke spletne banke Abanet: kot obvešča Abanka na svoji spletni strani, v zadnjem času dobivajo posamezniki v svoje e-poštne predale lažna sporočila, ki želijo v imenu Abanke prepričati posameznike, da uporabijo ponujeno povezavo in vpišejo svoje uporabniško ime in geslo za dostop do spletne banke Abanet. Na banki opozarjajo, da banka nikdar ne pošilja takšnih sporočil po elektronski pošti.

S 1. decembrom bo najvišji dovoljeni znesek na posebni položnici (PP02) lahko le 1000 €. Višje zneske bomo po novem plačevali z navadnim plačilnim nalogom (obrazec BN02).

Evro je že od samega začetka privlačna tarča ponarejevalcev. V letu 2006 so v na Evrskem območju tako odkrili več kot pol milijona ponarejenih (565.000) evrov, največ je bilo bankovcev za 20, 50 in 100 evrov. V Sloveniji so lani odkrili 2.629 ponarejenih bankovcev, največ za 100 in 500 evrov.

Medtem, ko so kovanci v vsaki državi iz območja evra različni, so evrski bankovci v vseh državah enaki.

Seznanite se s slovenskimi evrokovanci. Slike verjetno poznate, ali veste tudi kaj piše na njih?

Medtem ko so evrobankovci enotni v vseh državah članicah EMU, pa lahko vsaka država izbere nacionalno stran evrokovancev.

Konec novembra 2006 je v veljavo stopil zakon o uvedbi evra, ki je urejal še nekatere podrobnosti, povezane s menjavo valut.

Zveza potrošnikov Slovenije nadaljuje z zbiranjem podatkov o podražitvah bančnih storitev. V prvi tabeli so predstavljene največje podražitve, ki smo jih ugotovili v zadnjih treh mesecih, z drugo pa vam omogočamo pregled nekaterih najcenejših in najdražjih bančnih storitev, ki jih pogosto uporabljamo.

Dva najpomembnejša razloga za zamenjavo banke sta slaba kakovost storitev in visoki stroški, ki jih zaračunava banka za vodenje transakcijskega računa in opravljanje plačilnega prometa.

Spletno bančništvo je pretresla novica o zlorabi poslovanja s spletno banko Klik NLB. Kako varno je pravzaprav poslovanje s spletnimi bankami in kaj lahko naredimo sami za povečanje varnosti?