04.07.2010 | Kredit na klic
|
|
Pojavil se je nov ponudnik hitrih kreditov. Podjetje EUROFIN SKUPINA d. o. o v svojih oglasih ponuja kredite, ki so jih poimenovali "Kredit na klic". Potrošnikom ponujajo kratkoročne mini kredite do 160 evrov, ki jih lahko pridobijo z uporabo mobilnega telefona ali prek spleta.
|
|
|
|
03.07.2010 | Potrošniški krediti za naložbe, ki so prijazne do okolja
|
|
Tudi letos je Eko sklad objavil razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov. Na kratko bomo predstavili osnovne pogoje kreditiranja, pripravili pa smo tudi pregled bank, ki ponujajo ugodnejše pogoje za kreditiranje tistih, ki se odločajo za naložbe, ki ne obremenjujejo okolja.
|
|
|
|
30.06.2010 | Kam po potrošniški kredit?
|
|
Pogosto se zgodi, da za večje nakupe ali nepričakovane izdatke nimamo na voljo dovolj prihrankov. Če časa za varčevanje ni dovolj, je praviloma edina rešitev najem kredita. Da bi lažje ugotovili, če stroški kredita upravičujejo nakup in se odločili, pri kateri banki najeti kredit, smo za vas pripravili primerjavo nenamenskih potrošniških kreditov. Zanimalo nas je tudi, ali je morda ugodneje zaprositi za izredni limit.
|
|
|
|
04.05.2010 | Financiranje nakupa avtomobila
|
|
Za večino slovenskih potrošnikov avtomobil ni samo vir ponosa in veselja. Zaradi šepajočega javnega prevoza in slabo urejenih kolesarskih stez nekateri preprosto nimajo drugih možnosti prevoza. Morda ravno razmišljate o nakupu avtomobila? Pripravili smo vam pregled ponudbe in primerjali med seboj različne tipe financiranja. Pripravili smo tudi nekaj nasvetov, kako se lotiti načrtovanja nakupa avtomobila, da se ne bi sprevrgel v nočno moro.
|
|
|
|
04.05.2010 | Kam po stanovanjski kredit?
|
|
O stanovanjskih kreditih smo obširno pisali lani (VIP 7-8/2009), tokrat pa smo pripravili pregled aktualne ponudbe stanovanjskih kreditov, zavarovanih z zastavo nepremičnine.
|
|
|
|
12.02.2010 | Osebni stečaj
|
|
Izguba zaposlitve, sramotno majhna plača, vedno večji zneski na položnicah. Mnogi med nami so se znašli v situaciji, ko tonejo v dolgovih, saj ne zmorejo več plačevati svojih tekočih obveznosti, ne zmorejo vračati posojil, ki so jih najeli v boljših časih... Osebni stečaj je zadnja rešitev za tiste, ki nimajo več možnosti, da bi se sami rešili izpod bremena svojih dolgov. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki se je začel uporabljati 1. oktobra 2008, je kot nov pravni institut uveljavil osebni stečaj; novost smo že predstavili tudi v naši reviji, tokrat pa smo pripravili podrobnejši opis postopka osebnega stečaja in pomembne nasvete v zvezi z njim.
|
|
|
|
11.11.2009 | Več kot 20 milijonov potrošnikov v Evropi je prezadolženih
|
|
European Consumer Debt Network (ECDN) pričakuje, da bo število še raslo ter evropske vlade poziva k ukrepanju.
|
|
|
|
02.11.2009 | SMS krediti
|
|
Preučili smo ponudbo t. i. SMS-kreditov, katerih glavni značilnosti sta hiter dostop do manjših zneskov denarja in zelo visoki stroški. Menimo, da gre pri SMS-kreditih za neodgovorno kreditiranje, saj izrabljajo stisko in neznanje potrošnikov ter lahko povečajo do (pre)zadolženost pri posebej ranljivih skupinah prebivalstva (npr. mladih, že zadolženih).
|
|
|
|
06.10.2009 | Državna jamstvena shema za fizične osebe
|
|
Konec julija se je vlada odzvala na stiske potrošnikov v finančni in gospodarski krizi s sprejetjem Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe. Omenjena shema je krizni ukrep države, s katerim naj bi se izboljšale življenjske razmere tistim, ki jim je dostop do kreditov onemogočen ali zelo omejen, ter tistim, ki so v času gospodarske krize izgubili službo in svojih kreditov ne morejo odplačevati.
|
|
|
|
24.09.2009 | Zavrnitev kredita zaradi SISBON-a
|
|
Prejeli smo pritožbe potrošnikov, ki jim je več bank zavrnilo odobritev kredita. Na izrecno vprašanje zakaj, jim je bilo pojasnjeno, da je razlog za zavrnitev kredita bonitetna ocena, ki temelji na podatkih, ki se zbirajo v SISBON. Naš nasvet: zahtevajte izpisek podatkov iz SISBON-a.
|
|
|
|
31.07.2009 | Koliko boste plačevali za vaš kredit?
|
|
Mesečni obroki, s katerimi odplačujete stanovanjski ali drug dolgoročni kredit, so praviloma največji strošek v vsakem gospodinjskem proračunu. Ker so obrestne mere pri stanovanjskih kreditih večinoma spremenljive, ima gibanje na svetovnih trgih neposredne posledice na višino mesečnega obroka.
|
|
|
|
10.07.2009 | Ugodni stanovanjski kredit
|
|
Ob tokratnem pregledu ponudbe stanovanjskih kreditov nas je predvsem zanimalo, kakšne kredite banke ponujajo v slabši gospodarski situaciji in kakšne možnosti imajo potrošniki, ki danes rešujejo svoj stanovanjski problem. Na praktičnem primeru smo tudi preverili, kako je iskanje kredita dejansko videti v praksi.
|
|
|
|
20.05.2009 | Sisbon
|
|
Ko boste pri banki zaprosili za kredit, ima ta možnost, da preveri podatke o vaših transakcijskih računih, plačilnih karticah, kreditih, lizingih in morebitnih težavah pri odplačevanju, ki ste jih imeli v preteklosti. Na podlagi teh podatkov lahko banka odloči, ali vam bo kredit odobrila in pod kakšnimi pogoji. Če bo banka vašo boniteto ocenila kot razmeroma nizko, vam lahko ponudi kredit z višjo obrestno mero ali pa ga sploh ne odobri. Ključno je, da se pri sklepanju bančnih poslov zavedate,da lahko banka uporablja to bazo, saj ima lahko to dejstvo za vas pomembne posledice. Zato svetujemo, da pred sklepanjem večjih kreditnih poslov preverite pravilnost vaših podatkov v SISBON-u.
|
|
|
|
25.03.2009 | Krediti z moratorijem
|
|
Številni potrošniki so v preteklih letih sklepali potrošniške kredite z moratorijem. Glavnice ne odplačujete mesečno, temveč po poteku kreditne pogodbe. Na prvi pogled se zdi takšen kredit zelo ugoden, saj lahko denar porabite takoj, odplačilo dolga pa odložite za leto ali dve. Opozarjamo , da je takšen kredit povezan z veliko višjimi obrestnimi stroški kot kredit, ki ga odplačujete mesečno.
|
|
|
|
16.03.2009 | Krediti, zavarovani z vrednostnimi papirji
|
|
V preteklih letih se je veliko potrošnikov odločilo zavarovati kredit z vrednostnimi papirji, na primer s točkami vzajemnih skladov. Vrednost skladov je stalno rasla, zato je bilo takšno zavarovanje praktično brezplačno, v zadnjem letu pa se je pokazalo, da so taki krediti lahko zelo neugodni. Opozarjamo na sporno ravnanje Raiffeisen banke, d. d..
|
|
|
|
10.12.2008 | ZPS je podpisnica Londonske deklaracije o globalni kreditni krizi
|
|
Potrošniki, ki so jih ponudniki dejavno vzpodbujali k prekomernemu zadolževanju, se zdaj po vsem svetu borijo proti izvršbam na svojih domovih in osebnim stečajem, medtem ko so ogroženi njihovi prihranki in osebni pokojninski načrti.
|
|
|
|
09.12.2008 | Gospodarska kriza - zaščita potrošnikov in zagotavljanje učinkovitega finančnega trga
|
|
Finančna kriza, s katero se danes soočamo, izvira iz neodgovornih praks ameriških kreditodajalcev do kupcev nepremičnin. Kreditodajalci so potrošnike nezadostno informirali o tveganjih najema kreditov, obenem pa so kredite odobravali potrošnikom z očitno nizko plačilno sposobnostjo. Obe praksi sta v nasprotju z načeli odgovornega kreditiranja.
|
|
|
|
23.05.2008 | (Pre)težko breme dolga
|
|
Če bi zmogli upoštevati pregovor naših babic: "Pokrij se samo toliko, kolikor je dolga odeja," bi si potrošniki prihranili veliko skrbi in stroškov, povezanih z dolgovi. Toda zadolževanje do neke (razumne) mere je za večino gospodinjstev in potrošnikov v posameznem življenjskem obdobju neizogibno. Žal postane za nekatere med njimi dolg preveliko breme...
|
|
|
|
10.03.2008 | Predčasno poplačilo kredita
|
|
Kateri so najpogostejši razlogi, da se ljudje odločijo za predčasno poplačilo kredita in s kakšnimi stroški morajo pri tem računati? Za podrobnejše pojasnilo smo prosili deset bank.
|
|
|
|
06.03.2008 | Ekološki krediti
|
|
Če ste med tistimi, ki še razmišljajo o najemu kredita za financiranje prenove stanovanja ali hiše, pri tem pa bi radi povečali energetsko varčnost in storili kaj koristnega tudi za okolje: raziskali smo možnost najema t. i . ekološkega kredita.
|
|
|
|
17.01.2008 | Direktiva potrjena
|
|
Evropski parlament je po petih letih diskusije v drugem branju potrdil Direktivo o potrošniških kreditih. Kaj to pomeni za potrošnike?
|
|
|
|