A
Aaruška konvencija: mednarodni sporazum o dostopnosti okoljskih informacij, sprejet na pobudo nevladnih organizacij 15. 6. 1998 na ministrski konferenci Okolje za Evropo v Aarhusu na Danskem; sopodpisnica je tudi Slovenija. V našem pravnem sistem je smisel te konvencije uveljavljen s tem, da je zagotovljena pravica do obveščenosti o okoljskih pojavih in razmerah in pravica nevladnih okoljskih organizacij do vpogleda v ustrezne vladne dokumente, pravica do sodelovanja v postopkih njihovega sprejemanja ter pravica do pravnega varstva in državljanske tožbe.

Absorpcija:

  • fizikalno vpijanje ali vsrkanje neke snovi (plina ali tekočine) v trdno snov ali biotično prehajanje tekočine in raztopljene snovi skozi celično membrano;
  • oslabitev sevanja (snovi ali delcev), svetlobe ali jakosti zvoka pri prehodu skozi snov (absorbirana energija se pretvarja v druge oblike, predvsem v toploto, absorpcija pa je močno odvisna od energije sevanja in snovi, v kateri se absorbira).

Absorpcijska/akumulacijska zmogljivost okolja: lastnost okolja, da sprejme določeno količino (tudi škodljivih) snovi tako, da se ne spreminja njegova kakovost in s tem njegove značilnosti.

Agencija: ustanova, ki opravlja naloge za državno upravo, dejavnike javnega obveščanja ali gospodarstvo; npr. Slovenska tiskovna agencija (STA), Agencija RS za okolje pri Ministrstvu za okolje in prostor, Evropska okoljska agencija (European Environment Agency, EEA), Agencija za varstvo okolja ZDA (US environmental protection agency, US EPA).

Agenda 21: sprejeta je bila na zasedanju Generalne skupščine OZN o okolju v Riu de Janeiru junija 1992. To je celovit program nalog, povezanih z okoljem, za vlade, razvojne agencije, agencije OZN ter druge okoljske dejavnike. Na tej podlagi so bili sprejeti mednarodni dogovori na konferencah v OZN in v njihovih agencijah. Agencija 21 razlaga, da so prebivalstvo, potrošnja in tehnologija glavna gibala družbenega razvoja in sprememb v okolju, zato poziva k omejevanju razsipnosti in ponuja programe uravnoteženega razvoja med potrošnjo, ljudmi in asimilacijsko zmogljivostjo Zemlje. Posebej poudarja pomen ohranjanja gozdov, varovanja obdelovalnih tal in premagovanja revščine ter poziva vlade in vse dejavnike v okolju, naj sprejmejo ustrezne programe za sonaravni trajnostni razvoj.

Agenda habitat: na mednarodni konferenci v Carigradu je bila 1996 sprejeta Deklaracija o človekovih naseljih, na zasedanjih generalne skupščine OZN v New Yorku leta 2001 pa Deklaracija o mestih in drugih naseljih v novem tisočletju.

Agrikultura: kmetijstvo.

Agroekosistem: kmetijsko območje kot življenjski prostor.

Agronomija: veda o obdelovanju tal in pridelovanju rastlin, ki s teoretičnimi in uporabnimi znanji in metodami omogoča sodobno kmetijstvo z upoštevanjem varstva narave in vode

Aktivna snov, učinkovina: snov, ki deluje na drugo snov, organizem ali vpliva na kakovost okolja (npr.: zdravila, kemikalije).

Akvakultura: gojitev in vzreja vodnih živali v posebnih bazenih, delu akvarija, reke ali jezera; glede na gojene živali se deli na ribogojstvo, školjkarstvo, gojitev rakov; tudi: marikultura.

Akvatorij: večji vodni prostor, morski zaliv; tudi: vodno okolje.

Alge: raznolika skupina preprosto zgrajenih eno- in ali večceličnih rastlin brez listja, ožilja in cvetja, ki vsebujejo klorofil in druga barvila, pretvarjajo svetlobo v biokemično energijo in same gradijo organske snovi iz anorganskih /in se tako prehranjujejo/.

Alpska konvencija: sporazum o varstvu Alp iz leta 1991, ki povezuje sedem držav: Avstrijo, Francijo, Italijo, Lichtenstein, Namčijo, Slovenijo, Švico) ...V Alpah živi 30.000 živalskih vrst in 5.000 rastlinskih vrst. V Alpah je več zavarovanih območij, kjer skušajo ohraniti neokrnjeno naravo (v Sloveniji je to Triglavski narodni park).

Analiza stroškov in koristi: ekološka, ekonomska in sociološka presoja izdatkov za varstvo in izboljšanje okolja zaradi ohranitve naravnih vrednot in virov ter preventivnega ravnanja.

Antropogeni vpliv: človekov vpliv na ekosistem (npr: krčenje gozdov, osuševanje...).

Atmosfera: ozračje, ki je nastalo med ohlajanjem zemlje s sproščanjem plinov, kisik v njem pa s fotolizo vode in fotosintezo rastlinstva; zrak vsebuje 78,08 % dušika, 20,95% kisika, približno 2 % vodne pare in nekaj drugih plinov...

Atmosferske razmere: dogajanje v ozračju, vremenske razmere, kakovost (onesnaženje) ozračja.

Avtohton: domoroden, prvoten, samonikel, ni priseljen, nastal, kjer raste in živi.
Balneologija: veda o naravnih zdravilih, posebno o zdravilnih vrelcih, podnebju, zraku, morski vodi in plinih.

 

B
Bar: milibar: merska enota za tlak/pritisk: 1 bar=100.000 Pa (pascalov; nova merska enota za pritisk).

Barcelonska konvencija o varstvu Sredozemskega morja: sprejeta 16. 2. 1976; Slovenija je k njej pristopila oktobra 1993; prepoveduje spuščanje snovi, ki so zaradi strupenosti, obstojnosti in možne bioakumulacije (črni seznam) nesprejemljive za morsko okolje; poleg morja varuje tudi naravo morskega zaledja in se zavzema za solidarnost obalnih držav Sredozemskega morja.

Baselska konvencija: sporazum o nadzoru prometa z odpadki prek meja in o njihovem odstranjevanju, veljaven od 5. 5. 1992; določa obveznosti držav pogodbenic glede izvora, uvoza in tranzita nevarnih odpadkov ter nadzora postopkov; sporazum je posledica požara v Baslu 1986, kjer so spoznali, da zahtevata prevoz in skladiščenje nevarnih odpadkov posebne varnostne ukrepe.

BAT: Best Available Technology: najboljša razpoložljiva tehnologija.

BCT: Best Convetional Technology: najboljša običajna, tj. klasična tehnologija.

Bernska konvencija: mednarodni dogovor o zaščiti evropskih prostoživečih živali in naravnih habitatov, ki zahteva varovanje vseh oblik naravnega življenja v Evropi.

Bilanca:

  • ekološka: ugotavljanje ravnovesja pojavov v naravi;
  • okoljska: presoja naravnih virov z vidika neobnovljivih zalog ali obnovljivih virov ter primerjava s porabo ali potrebami;
  • ekonomska: primerjava stroškov izkoriščanja in vrednosti prihranjenih naravnih virov ter hkrati merilo za najučinkovitejše gospodarjenje (BAT, IPPC).

Biodiverziteta: biotska raznovrstnost.

Biomasa: količina snovi vseh živih organizmov v določenem kopnem ali vodnem okolju oziroma ekosistemu, hrani in ali krmi, izražena v teži suhe snovi ali kot količina ogljika, energije na enoto površine (npr: biomasa deževnikov na m² njive ipd.).

Biomonitoring: biološko opazovanje, pregledovanje.

Bioplin: zmes metana in CO₂, ki nastane z anaerobno (brez zraka) presnovo organskih snovi, gnoja ali gnojevke ali odplak.

Bioproizvod: naravni proizvod ali pridelek brez škodljivih snovi in različnih pospeševalcev rasti; biološko ali ekološko živilo mora biti certificirano v EU.

Biosfera: zemeljski prostor, ki ga naseljujejo živa bitja; vsa narava in njen življenjski prostor na kopnem (tla do globine 4 metre), v celotni hidrosferi (zlasti v gornjih plasteh vodovja) in v zemeljskem ozračju (tudi do 10 km visoko). Na življenjske procese v biosferi vplivajo temperatura in sestava ozračja, lega in značilnosti površja, zato se razmere zelo spreminjajo.

Biota: celotno življenje, vsi organizmi (flora in favna) določenega ozemlja oziroma Zemlje; kar ti organizmi povzročajo, je biotično (ne biološko).

Biotičen, biotski: ki se nanaša na živa bitja.

Biotično okolje: celotno rastlinstvo in živalstvo na Zemlji, flora in favna.
Biotska ali biotična raznovrstnost: raznovrstnost živih bitij (vrst in genskih lastnosti) označuje bogatejšo floro in favno ter kompleksnost ekosistemov in več genetskih sprememb; ohranitev biotske raznovrstnosti (biodiverzitete) je bistvena za obstoj in razvoj človeštva na Zemlji.

Blaginja, blagostanje: življenjska raven, ki temelji na treh temeljih: gospodarskem, socialnem in okoljskem, ki je podlaga za trajnostni razvoj; potencialna blaginja pomeni bogastvo, dejanska blaginja pa stvarno raven zadovoljevanja potreb za življenje, vredno človeka; blaginja ni samo ekonomska in okoljska, je tudi kulturna in občutek varnosti.

Bolezni in okolje: bolezen  je motnja normalnega telesnega ali duševnega delovanja; lahko je prirojena (dedna), posledica infekcije, poškodbe, pomanjkanja ali neustrezne hrane, posledica škodljivih (nezdravih) navad in ravnanj ljudi; motnje v delovanju organizmov so lahko povezane tudi s kakovostjo okolja in z dejavniki v njem; to so neštete škodljive kemikalije, nehigiensko okolje, sevanje, številni biotski povzročitelji in živalski prenašalci bolezenskih klic (ptiči, miši, mrčes), bolezni in še marsikaj.

Bremena iz preteklosti: ostanki degradiranih okolij z onesnaženimi tlemi, ki označujejo brezobzirno ravnanje z naravo v preteklosti in ogrožajo ljudi tudi sedaj.

 

C
Certifikacija: potrditev kakovosti (nekega) blaga in pristnosti izdelka s certifikatom (spričevalom ali pisnim potrdilom), ki ga izda pooblaščeni organ. 

Cvetenje alg: hitro razmnoževanje alg v priobalnem morju ali jezeru z veliko hranilnimi snovmi, ki vsebujejo zlasti fosfor in dušik, pri čemer se alge najprej zgostijo na površju, nato pa odmirajo, se usedajo na dno in z gnitjem ter porabo kisika škodujejo drugim organizmom.

 

Č
Čezmejno onesnaževanje: onesnaževanje voda, tal in zraka, ki se širi čez državne meje.

Čista tehnologija: tehnologija, ki ne obremenjuje okolja z odplakami, odpadki, plini, vibracijami in hrupom ali s transportom, ne moti drugih in jim ne škodi; vsaka tehnologija škoduje okolju, saj ga  v določeni meri vedno obremenjuje, predpisi pa določajo, kaj je dopustno in kaj ni.

Človekovo okolje: to se od prvinske narave loči po tem, da je bistveno spremenjen del, v katerem so alohtone (po izvoru od drugod) oziroma priseljene in gojene kulture rastlinskega in živalskega sveta. Spremenjena so tudi tla, gozdni sestoj, v okolju pa stojijo objekti, ki omogočajo ljudem bivanje, delo, rekreacijo in gibanje; ločimo mestno, urbano okolje in podeželje ali ruralno okolje, turistično okolje, industrijska območja, rudarske revirje; posege v okolje usmerja zakonodaja o ohranjanju biotske raznovrstnosti, o urejanju prostora in gradnji objektov, o upravljanju z naravnimi viri in druga.

 

D
Decibel: enota za merjenje jakosti zvoka. 

Dediščina: kar se zaradi občih vrednot varuje in ohranja za zanamce; navadno jo označujemo kot naravno in kulturno dediščino, ki obsega arheološko, botanično, zoološko, geološko-paleontološko, geomorfološko, podzemeljsko, gozdno, hidrološko, kulturno, stavbno, tehnično, urbanistično in zgodovinsko dediščino, ki je zavarovana z zakonom ali z drugimi predpisi.

Defoliant: herbicid, ki povzroča (predčasno) odpadanje listja.

Degradacija okolja: razvrednotenje, slabšanje kakovosti okolja in rušenje ravnotežja pojavov v njem, ki se kaže zlasti v zmanjšanju biotske raznovrstnosti, naravnih virov in v splošnem slabšanju življenjskih razmer; nastanek degradirane pokrajine.

Dejavniki okolja: biotični in abiotični dejavniki v naravi ter družbeni dejavniki kot urejevalci ali upravljavci z gospodarskimi in storitvenimi dejavnostmi, ki z raznimi ukrepi učinkujejo na okolje in na odnose narava - človek - družba.

Deklaracija: uradni dokument, javna izjava o nekem mednarodnem vprašanju.

Desalinacija: razsoljevanje, odstranjevanje soli iz vode z elektrodializo.

Dimni plini: plini, ki nastajajo pri zgorevanju, vsebujejo tudi trdne delce in vodno paro.

Dnevi okolja: dnevi, namenjeni opozarjanju javnosti na ustrezne okoljske pojave in dogodke, s čimer se spodbuja določeno ravnanje.

Dovoljenje: uradni dokument, s katerim se dovoli poseg v naravo in okolje ter določi njegov obseg in vrsta ali pravica do obratovanja in uporabe objekta, če sta primerna za okolje. Je upravni akt, s katerim se dovoli določeno dejanje ali dejavnost, ki v skladu z zakonom zahteva odobritev pristojnega upravnega organa.
 

E
Eco-label (ekološki znak):
oznaka za okoljsko sprejemljive izdelke; ponavadi so certificirani; tak znak za neživilske proizvode je na primer "evropska marjetica".

EEA: Evropska agencija za okolje (European Environmental Agency).

EINEC: evropski seznam kemikalij (European Inventory of existing commercial chemical substances).

EIONET: evropsko okoljsko informacijsko omrežje (European Environmental Information and Observation Network) deluje od leta 1997 in združuje več kot 600 vozlišč na upravnih, znanstvenih in nevladnih ravneh, omogoča usklajevanje kazalcev in informacij ter njihov pretok po telekomunikacijskem omrežju. V vsaki državi članici EU in pridruženi članici deluje državno koordinacijsko središče, več državnih referenčnih centrov ter državna ekspertna skupina. SERIS je informacijski sistem, v katerem se zbirajo poročila stanju okolja, STAR pa je zbir podatkov in ciljev trajnostnega razvoja in referenčnih vrednosti www.eea.eu.int...

Ekologija: veda, ki proučuje odnose med organizmi ter odnose med njimi in neživim okoljem; ena od vej raziskovanja se ukvarja tudi z ekologija človeka in proučuje razmere za življenje človeka v naravi.

Ekološka katastrofa: hudo uničenje narave, ki prizadene kakovost življenja in biotsko raznovrstnost.

Ekološka nesreča: nenaden izredni dogodek ali več dogodkov v okolju.
Ekološka nosilnost okolja: največje še sprejemljivo število osebkov določene vrste na enoto površine, ki omogoča življenje in razvoj populacije.

Ekološka ozaveščenost: razumevanje in upoštevanje naravnih zakonitosti in osnov življenja ter zavzemanje za upoštevanje okoljskih družbenih norm.
Ekološki dejavniki: spremenljivi dejavniki, abiotski, biotski in antropogeni, ki vplivajo na življenje posameznih organizmov.

Ekološki sistem, ekosistem: v funkcionalno enoto povezan del žive in nežive narave, v kateri krožijo snovi in se pretaka energija.

Ekološko ravnovesje, ekološko ravnotežje: stanje v okolju, v katerem so nežive in žive sestavine ekosistema usklajene, ustaljene.

EMAS: okoljski pregled, sistem vodenja in nadzora industrije v EU.

Emisija: je vsak način oddajanja valovanja ali delcev oziroma odvajanje odpadnih plinastih, tekočinskih snovi ali energije iz vira v ozračje, v vode in tla.

EPA: Environmental Protection Agency, agencija za varstvo okolja ZDA
Erozija: dolbenje, razjedanje in odnašanje tal zaradi delovanja padavin, tekoče vode, vetra.

 

F
FAO: Food and Agriculture oranization, orgnizacija ZN za kmetijstvo in prehrano.

Favna: celotno živalstvo.

Fitoplankton: zelo majhni rastlinski organizmi.

Flora: celotno rastlinstvo na posameznem območju.

Fotokemično onesnaženje: smog, dušljiva megla, pomešana z dimom, prahom in izpušnimi plini nastane, ko se ob brezvetrju nad hladnim zrakom, ki se zgosti v kotlini, ustali plast toplejšega zraka in se v njem nakopičijo nevarne koncentracije škodljivih snovi.

 

G
Geofizika: veda o naravnih fizikalnih pojavih na Zemlji; proučuje fizikalne lastnosti skorje, morij, ozračja in ionosfere ter vplive sonca in lune na zemljo.

Geotermalna energija: toplota, ki se sprošča v notranjosti zemlje, izkoriščamo pa jo posredno v geotermalnih izvirih ali s črpanjem tople vode.

Gospodarjenje z vodami: varstvo vodnih virov in porečij ter priobalnih območij, načrti upravljanja z vodami, spremljanje razmer in gospodarjenje z vodami s kakovostnega, količinskega in cenovnega vidika; opredeljeno je v smernici EU o skupni politiki do voda in v Zakonu RS o vodah.

Gospodarjenje z odpadki: celovita skrb za zbiranje in razvrščanje odpadkov na urejenih odlagališčih, njihovo odstranjevanje, predelavo in ponovno uporabo koristnih odpadkov; gospodarno ravnanje z odpadki se začenja tam, kjer nastajajo (treba jih je  čimbolj zmanjšati), nadaljuje se z izrabo koristnih snovi v odpadkih (predelava), če pa jih ni mogoče ali ni smotrno predelati v surovine, se lahko uporabijo kot energetski vir; nekatere odpadke je mogoče tudi kompostirati.

 

H
Habitat: bivališče posamezne živalske ali rastlinske vrste.

Helsinška konvencija: mednarodni sporazum o zaščiti Baltiškega morja, sprejet leta 1992.

Hidrobiologija: veda biologije, ki proučuje življenje vodnih organizmov in združb ter lastnosti vodnega okolja.

Hidroponika: intenzivno gojenje rastlin brez prsti s koreninami v vodi, ki vsebuje vse potrebne hranilne snovi za rast.

Hortikultura: gojenje okrasnih, vrtnih rastlin, urejanje parkov, krajine.

 

I
Ihtiofavna: vse ribe v določenem vodnem območju.

Imisija: koncentracija snovi in drugih pojavov v okolju kot posledica emisije in delovanja naravnih in antropogenih dejavnikov.

Indikator: kazalec določene lastnosti, učinkovitosti.

Infrastruktura: ureditev objektov, naprav idr., ki omogočajo normalno gospodarsko dejavnost in zagotavljajo določeno življenjsko raven prebivalcev.

Insekticid: sintetično ali naravno sredstvo za zatiranje žuželk.
Ionizirajoče sevanje: kratko elektromagnetno valovanje, ki pri prehodu skozi snov ustvarja ione (to je atome in molekule z različnim številom pozitivnih (protonov) in negativnih (elektronov) nosilcev naboja. 

Ionosfera: plast atmosfere v višini nad 80 km.

IPPC: Integrated polution prevention and Contorl, program in zahteva EU za celovito preprečevanje onesnaževanja okolja v podjetjih.

 

J
Javna dobrina: je splošna dobrina, ki je dostopna ljudem pod enakimi pogoji in jo uveljavljajo državni in lokalni organi, npr. čist zrak in vode, gozdovi in javni nasadi, podzemski svet in kraški pojavi, morje.

 

K
Kakovost okolja: je lastnost okolja, ki ga označujejo biotski, fizikalni in kemični kazalci ter estetske vrednote, kar glede na stopnjo uravnoteženosti sestavin omogoča življenje ljudi in drugih organizmov; za realno presojo kakovosti obstajajo natančna merila in standardi za npr. kakovost zraka, vode in neoporečnost pridelkov in standardi o vplivih bivalnega okolja, prometa in zunanjih dejavnikov na zdravje in počutje prebivalcev.

Kakovost vode: lastnost vode določajo njene fizikalne, kemične, biološke značilnosti; ocenjuje se na podlagi bakterioloških in fizikalno kemičnih analiz vzorcev vode, ki jo opravijo pooblaščene ustanove ne podlagi meril, določenih s predpisi; izvirne in površinske vode so po uporabnosti razdeljene v 4 kakovostne razrede. V 1. razred so uvrščene vode, ki so v naravnem stanju (ob morebitni dezinfekciji) primerne za pitje in uporabo v živilski industriji in gostinstvu ter gojenje salmonidnih vrst rib; vode v 2. razredu so primerne za kopanje, vodne športe in gojenje ciprinidnih vrst rib, po predhodni koagulaciji, filtraciji in dezinfekciji pa tudi za pitje ali živilsko industrijo; v 3. razred sodijo onesnažene vode, ki so morda še primerne za namakanje in po obdelavi tudi za tehnološko rabo; v 4. razredu pa so druge vode neprimerne kakovosti; vode iz 3. in 4. razreda je treba očistiti tako, da bodo lahko uvrščene v  2. razred (to je prednostni cilj nacionalnega progama varstva okolja)

Kanalizacijski sistem: odvajalni sistem za fekalne ali tehnološke odpadne vode in meteorno vodo; običajen je dvojni kanalizacijski sistem, eden za fekalne in drugi za meteorne vode.

Kancerogen, karcinogen: rakotvorna snov.

Kisle padavine, kisli dež: padavine iz onesnaženega ozračja, v katerem se voda v oblakih veže z žveplovim dioksidom v žveplovo kislino in z dušikovimi oksidi v dušikovo; kislini zaradi kislosti ogrožata rastlinstvo, zlasti gozdove.

Kjotski protokol: leta 1997 sprejet mednarodni dogovor o obveznosti držav, zlasti gospodarsko razvitih, da sodelujejo pri varovanju ozračja oziroma podnebja pred neugodnimi spremembami, ki jih povzročajo toplogredni plini.

Klima, podnebje, mikroklima: povprečne vremenske razmere, ki so značilne za določen kraj ali območje.

Kmetijski ekosistem: ekološki sistem rastlin in živali, ki jih človek goji z obdelavo in gnojenjem tal, s poseganjem v kroženje vode in energije, s sejanjem požlahtnjenih rastlin in s selektivno živinorejo.

Komet: majhno nebesno telo iz prahu, leda in plinov, ki v orbiti kroži okoli Sonca.

Komunalni odpadki: odpadki, ki nastajajo v naseljenih območjih, za njihovo odstranjevanje skrbijo komunalna podjetja.

Konvencija: mednarodni sporazum o načelih, ki veljajo za vse države podpisnice; to je podlaga za sklepanje protokolov in dogovorov o obveznostih držav.

Kopališče: urejen in opremljen javni prostor za kopanje z nadzorovano kakovostjo vode, kjer se izvajajo higiensko-zdravstveni varnostni ukrepi.
Koralni greben: ekosistem v plitvem morju, ki je nastal na koralnih skeletih in ostankih drugih organizmov, s pestro združbo organizmov.

Krajinski park: zaščiteno območje s posebnimi biotskimi ali krajinskimi vrednotami.

Kroženje snovi: prehajanje snovi, elementov, spojin v ekosistemu in med ekosistemi; poznamo kroženje vode, ogljika, fosforja, kisika, idr.

 

L
Lastninska pravica: neposredna, vseobsežna pravica nad stvarjo. Lastnik lahko v okvirih pravnega reda prosto uporablja stvar in razpolaga z njo.

Lebdeči delci: drobci in ostanki najrazličnejših snovi, v tekočini ali v zraku (dim, saje, plin, smog, pesticidi, prah, megla...).

Legalen: zakonit, v skladu z zakonom.

Legitimen: določen na podlagi zakona, upravičen po zakonu, statutaren.

Letalni odmerek: odmerek snovi, ki povzroči smrt; učinek strupa ali onesnaževala.

Limnologija: veda, ki proučuje fizikalne in kemične lastnosti jezer.

Lovilnik olja ali maščobe: jašek, naprava za prestrezanje , zadrževanje olja in maščobe.

 

M
Mala hidroelektrarna: hidroelektrarna z močjo do 10 MW.

Marikultura: gojenje rastlin in živali v morski vodi.

Maščoba: trdna ali tekoča in v vodi netopna organska snov.

Mednarodni merski sistem enot: mednarodno dogovorjen sistem merskih enot, uveden leta 1981 (za dolžino: meter, za maso: kilogram, za čas: sekunda, za temperaturo: kelvin (osnovna) in Celzijeva stopinja, za svetilnost: kandela, itd...

Mejna emisijska vrednost: predpisana emisijska vrednost, ki ne sme biti presežena.

Mestno okolje: urbano okolje je oblikovano mestno okolje; po zakonu je mesto večje urbano naselje, ki se po velikosti, ekonomski strukturi, gostoti prebivalstva, naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij.

Meteorologija: vremenoslovje; veda, ki proučuje lastnosti ozračja in spremlja pojave v njem, napoveduje vremensko dogajanje.

Montrealski protokol: mednarodni dogovor o snoveh, ki uničujejo ozon v stratosferi (ozračje 10 km nad zemljo) in o obveznostih držav podpisnic; sprejet leta 1987 in uveljavljen 1989; z njim se uresničuje dunajska konvencija iz leta 1985 o zaščiti ozonske plasti v ozračju.

Mutagen: biološki, fizikalni ali kemični povzročitelj sprememb v genskem zapisu DNK v celici; dedne poškodbe povzroča tudi okolje: naravno sevanje (sončno in iz tal), številne kemične snovi, kot so pesticidi, zdravila, težke (toksične) kovine, radioaktivne snovi, itd.

 

N
Nacionalni program varstva okolja (NVPO): prvič je bil sprejet v Državnem zboru leta 1999 in določa usklajene in uravnotežene okoljske razvojne usmeritve Slovenije; med njimi pa so prednostne naslednje: očiščenje zraka in voda, smotrno ravnanje z odpadki, ohranitev biotske raznovrstnosti in omejitev vplivov na podnebje.

Načelo previdnosti (tudi načelo preventivnosti):
1. načelo vnaprejšnje zaščite kot obvezno ravnanje, da se prepreči nezaželeno in 2. načelo, po katerem se zmanjša morebitna ogroženost ali nevarnost, ki ostaja zaradi neznanja ali nepoznavanja (ali zaradi znanstvene negotovosti) učinkov in posledic zlasti kemičnih snovi in nevarnih sredstev za zdravje in okolje.

Najboljša razpoložljiva tehnologija: BAT – best available technology, tehnologija, ki je najvišji dosežek razvoja in jo je mogoče uporabljati.

Naravna dobrina: dobrina, nastala v naravi, ki jo človek uporablja ali izkorišča za svoje namene.

Naravne prvine: tla, voda, zrak, živali in rastline.

Naravne vrednote: vsa naravna dediščina, ki sestavlja živo in neživo naravo.

Naravni park: območje ohranjene narave z naravnimi znamenitostmi, določeno in zavarovano z zakonom, ki upošteva potrebe stalnega prebivalstva na zaščitenem območju.

Naravni viri ali viri, ki so v naravi, primerni za izkoriščanje, uporabo: voda, rudnine, kamnine in sol, fosilna goriva, biomasa, plodovi itd.

Nevarne snovi: snovi, ki povzročajo škodo v okolju ali škodijo zdravju ljudi in drugim organizmom (sevajoče, strupene snovi ipd.).

Nevarni odpadki: odpadki v nepredelani obliki, ki lahko zaradi fizikalnih, kemičnih ali bioloških/kužnih lastnosti ogrožajo zdravje ljudi, če niso ustrezno izolirani, učinkujejo na druge organizme ali ogrožajo lastnosti tal, voda ali bivalnega okolja.

NIMBY (Not in My Back Yard): "Ne na mojem dvorišču" je poimenovanje za težnjo, da neželeni objekti ne bi bili zgrajeni ali da se neželena dejavnost ali promet ne bi odvijala v bližini prizadetih.

Nivo podtalnice: je nadmorska višina, do katere sega podtalnica v vodonosniku ali v shrambi za vodo.

Njiva: del polja, na katerem z ustreznim obdelovanjem pridelujejo poljščine in vrtnine.

Nosilna zmogljivost okolja: zmogljivost narave, da prenese določeno stopnjo človekove obremenitve, ki ne povzroči sprememb kakovosti in ne poruši ravnovesja.

 

O
Obnovljivi naravni viri: viri, ki so stalni v naravi in se obnavljajo: sončna energija, hidroenergija, vetrna energija, biomasa, živalstvo.

Obremenitev okolja:

  • učinek vseh vplivov na okolje, ki nastajajo s človekovo dejavnostjo; skupek vseh vplivov je ekološka sled ali okoljski odtis;
  • kopičenje dejavnosti ali objektov zaradi potreb v okolju (po vodi, energiji, prometu ipd.).

Obstojne kemikalije: nekaj tisoč kemikalij, ki se težko razkrajajo ali spreminjajo in dolgo ohranjajo svoje škodljive lastnosti in so strupene.

Odgovornost povzročitelja (polluter pays principle): odgovornost fizične ali pravne osebe, ki je povzročila škodo v okolju; povzročitelj mora prevzeti odgovornost, da povrne škodo ali omogoči saniranje okolja ter prevzame vse posledice svojih dejanj, tudi kazenske.

Okoljski kazalniki, indikatorji: celota statističnih podatkov, kazalnikov stanja kakovosti v okolju ali njegovem delu, ki omogočajo ugotavljanje značilnosti razvoja.

Okoljski sklad: javni finančni vir za podporo ukrepom ali projektom za varovanje narave in okolja.

Onesnaženost okolja: slabo stanje okolja, katerega kakovost je zaradi škodljivih snovi v njem zelo zmanjšana.

Ornitologija, ptičeslovje: veda o pticah, veja zoologije, ki proučuje vrste ptičev in njihove življenjske značilnosti.

Ozaveščenost, okoljska: razumevanje in upoštevanje naravnih zakonitosti in osnov življenja.

Ozon: oblika kisika s tremi atomi kisika v molekuli; je brezbarven plin z značilnim vonjem in z veliko oksidacijsko sposobnostjo; ozon pri tleh je škodljiv za ljudi, ovira rast rastlin in korodira materiale.

Ozonska luknja: pojav, ko se zmanjša koncentracija ozona oziroma razredčenje zaščitne ozonske plasti, ki ščiti življenje na Zemlji pred uničujočimi ultravijoličnimi žarki.

 

P
Padavinska voda: padavine, ki jih sprejme zemeljsko površje; to so dež, sneg, toča, sodra, rosa in slana...

Pesticid: strupena kemična spojina za zatiranje bolezni škodljivcev: ločimo insekticide (zatiralce žuželk), fungicide (zatiralce gliv, bakterij) in herbicide(zatiralce plevela).

Plankton: skupina drobnih vodnih organizmov.

Plini, toplogredni: ogljikov dioksid, dušikovi oksidi, metan, klorofluoroogljikovodiki in vodna para v ozračju Zemlje in zadržujejo toplotno sevanje z zemeljske površine v osončje in tako povzročajo "učinek tople grede".

Ponovna uporaba: uporaba snovi, stvari, ki so že bile v rabi, npr: tehnološke vode, embalaža.

Porečje ali povodje: območje reke z vsemi pritoki.

Poseg v okolje: začasno ali trajno človekovo ravnanje, ki spreminja ali omogoča (ne)želeno spreminjanje okolja ali pojavov v njem.

Povzročitelj onesnaženja: gospodarska ali storitvena dejavnost, gospodinjstvo ali oseba, ki neposredno povzroči onesnaženje in je odgovorna zanj in njegove posledice.

PPP – Poluter Pays Principle: mednarodno načelo, da povzročitelj onesnaženja okolja, škode, poškodbe, nesreče ali neustreznega in nedovoljenega posega v okolje nosi moralne, kazenske in materialne posledice dokazane škode.

Presoja okolja: metoda proučevanja, raziskovanja obstoječih vplivov vseh različnih dejavnikov na naravo in okolje ter strokovna analiza, presoja možnih vplivov in posledic za okolje.

 

R
Raba tal: opredeljuje pokritost in izkoriščenost tal.

Radon, Rn: naravni radioaktivni element, žlahtni plin, ki nastane pri razpadanju urana; povzroča pljučnega raka.

Ramsarska konvencija: mednarodni dogovor o uveljavljanju mednarodne zaščite gnezdišč in počivališč močvirskih ptic (na primer Sečoveljske soline); imenuje se po iranskem mestecu Ramsar, kjer so ga sprejeli leta 1971.

Recikliranje: obdelava odpadnih snovi (tekočin, plinov, odpadkov) za ponovno uporabo.

Remediacija, ekoremediacija: načini varovanja ali čiščenja okolja z naravnimi ali sonaravnimi ekosistemi, kot so na primer sonaravna zaščita tal...nevtralizacija tal.

Rezervat: z odlokom zavarovano območje z znamenitostmi, kjer velja poseben varstveni režim.

Riodejaneirska konferenca: konferenca (Earth Summit) OZN o okolju in razvoju, ki je potekala junija 1992 v Riu de Janeiru in na kateri so sprejeli konvencijo o podnebju in o biotski raznovrstnosti ter Agendo 21 z napotili za varovanje narave na Zemlji.

 

S
Samočistilna sposobnost narave:
sposobnost narave, da brez zunanjih vplivov razgradi snovi, ki jo onesnažijo.

Sekundarne surovine: ostanki iz predelave izdelkov, surovin ali drugih odpadkov, ki se lahko ponovno uporabijo kot surovine ali energetski viri, s čimer se zmanjša količina odpadkov za odlaganje.

Sevanje: oddajanje elektromagnetnih valov ali delcev; rentgenski žarki so na primer kratkovalovno elektromagnetno valovanje, ultravijolična svetloba je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino med rentgensko in vidno svetlobo, vidna svetloba je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino med 400 in 700 nanometri.

Silicij: kemični element, ki ga v naravi najdemo večinoma v organski obliki; v silikonu pa so silicijevi atomi spojeni z atomom kisika (lahko so olja, smolam podobne snovi).

Smetnjak: posoda ali zabojnik za zbiranje odpadkov.

Sonaravno: tisto, kar ohranja naravo, kar je uravnoteženo z okoljem.

 

Š
Škodljiva snov:
snov, ki ogroža zdravje ljudi ter onesnažuje ali zastruplja naravo.

 

T
Talna klima: temperatura tal, zračnost, vlažnost in sposobnost tal za prevajanje, na primer prevajanje zraka skozi talni sistem.

Teratogena snov: virus ali sevanje, ki povzroča telesne deformacije, predvsem pri plodu.

Termodinamika: nauk o toploti, osnovna fizikalna veda, ki pojasnjuje procese, s katerimi lahko toploto, kot posebno obliko energije, pretvarjamo v mehansko ali katerokoli drugo obliko energije in obratno.

Tlak (pritisk): sila na enoto površine; meri se v paskalih; 100 Pa je 1 milibar.

Toksin: strup ali strupen presnovek mikroorganizmov, ki je nastal v živem ali mrtvem organizmu.

Toplarna: obrat za pridobivanje toplote, na primer za daljinsko ogrevanje.

Toplota: energija, ki nastaja zaradi gibanja atomov in molekul ter se lahko v obliki toplotnega sevanja prenaša na druga telesa ali pretvarja v druge oblike.

Trajnosten: uravnotežen in naravo ohranjajoč, ekonomsko in okoljsko usklajen, družbeno sprejemljiv.

Transgeni organizmi: organizmi, v katere je presajen, vgrajen "tuj" gen z želenim dednim zapisom zato, da se spremenijo lastnosti organizmov.

Trdni delci v ozračju: prašni delci, dimne saje, megla, izpušni plini , ki lebdijo v zraku in se sčasoma usedajo, ogrožajo zdravje, še posebej zelo majhni delci velikosti pod 10 mikronov.

Tveganje: verjetnost, da bo neki pojav ali poseg posredno ali neposredno škodoval ljudem in okolju.

 

U
Učinek tople grede:
segrevanje Zemljinega površja in spodnjih plasti ozračja zaradi sprememb v bilanci sprejetega in v osončje oddanega sevanja, na katero vplivajo tudi izpusti zaradi človekovih dejavnosti; podnebne motnje pa vplivajo na naravo in z njo na življenjske razmere.

UNCSD: konferenca OZN o trajnostnem razvoju, organ OZN za spremljanje izvajanja agende 21, sprejete v Rio de Janeiru 1992.

UNEP , United Nations Environmental Program: agencija OZN s sedežem v Nairobiju (za Evropo je sedež v Ženevi), ki skrbi za proučevanje okoljskih sprememb in pojavov.

Urad RS za kemikalije: organ v sestavi Ministrstva za zdravje, ustanova, ki vodi informacijski sistem o nevarnih kemikalijah, spremlja pojave te vrste in po potrebi nanje opozarja.

Urea: sečnina.

 

V
Varstvo gozdov: ukrepi in naloge za strokovno upravljanje in nego gozdov in njihovo načrtno izkoriščanje. 

Varstvo narave: preventivni ukrepi in dejavnost , ki omogoča ohranjanje narave in njenih vrednot. 

Varstvo okolja: dejavnosti, katerih namen je ohranjanja narave, njene raznovrstnosti in avtohtonosti vrst, habitatov.

Vegetacija: celotna rastlinska združba na določenem območju.

Voda: naravna, brezbarvna tekočina brez vonja in okusa. Kemično je sestavljena iz oksida vodika (H²O), kroži po vseh sferah zemeljskega površja in ga preoblikuje. V naravi se pojavlja v vseh treh agregatnih stanjih: kot tekočina, para in led oziroma sneg; je nenadomestljiva za življenje.

W
WHO World Health Organization: Svetovna zdravstvena organizacija.

WTO, World Trade Organization: Svetovna trgovinska organizacija.

 

Z
Zavarovano območje: je tisto, na katerem je zaradi varstva naravnih vrednot, ohranjanja biotske raznovrstnosti, pokrajinske pestrosti in naravnih pojavov z zakonodajo določen poseben način zaščite.

Zemeljski plin (naravni plin): najdemo ga v votlinah zemeljske skorje. Je mešanica ogljikovodikov (85 % metana, do 10 % etana, 3 % propana idr.), ki so nastali z razkrojem organskih snovi med plastmi v zemljini skorji.

Zemlja: ime našega planeta; stara je približno 4.600 milijonov let, s premerom 12.757 km; 70,7 odstotkov površine prekrivajo oceani in morja; 22. april je dan Zemlje.

Zrak: zmes plinov, ki kot zračni plašč obdaja Zemljo in se deli na sferične plasti. Zrak sestavlja 78,08 % dušika, 20,95 % kisika, 0,93 % argona, 0,03 % ogljikovega dioksida, 0,04 % pa so plini: neon, helij, kripton, ksenon, vodik, metan, dušikov monoksid in ozon. V zraku so še prašni delci, mikrobi, vodna para, žveplov dioksid in drugi delci, ki ga onesnažujejo.

Zvok: mehanično valovanje, ki potuje po plinih, kapljevinah in trdninah z zvočno hitrostjo; ne potuje v praznem prostoru.