Navadni jogurt bi moral biti pomemben del naše vsakodnevne prehrane, saj je čudovito živilo, hranljivo in obenem lahko. 100 gramov navadnega jogurta s 3,2 % m. m. ima samo okoli 60 kcal. Prehranska stroka ga uvršča med beljakovinska živila, enako kot meso, vendar je veliko cenejši, saj lahko liter ali kilogram navadnega jogurta stane le nekaj več kot evro, kilogram najcenejšega svežega mesa pa vsaj 3 evre, pa še pripraviti ga moramo.
 Članek objavljamo v aprilski številki (4/2012) revije za potrošnike VIP. |
Kako nastane?
Jogurt je fermentirani mlečni izdelek, ki nastane tako, da mleku (kravjemu, kozjemu, ovčjemu, bivoljemu itd..) dodajo kulturo mlečnokislinskih bakterij, ki s fermentacijo s pomočjo encima, imenovanega laktaza, spremenijo mlečni sladkor ali laktozo v mlečno kislino. Mlečna kislina mleko zakisa, kar povzroči spremembo teksture mleka v želirano obliko, oziroma spremembo iz tekoče oblike v napol tekočo snov. Codex Alimentarius (mednarodni standardizacijski organ za hrano in živila pri WHO) določa, da mora jogurt fermentirati le z določenimi bakterijskimi kulturami (Streptococcus thermophilus and Lactobacillus delbrueckii subsp. Bulgaricus). Ko pa proizvajalec uporablja za fermentacijo drugačno bakterijsko kulturo, govorimo o alternativnem jogurtu, oziroma kar o fermentiranem mleku, pri čemer morajo biti bakterije še vedno iz vrste Streptococcus thermophilus in katere koli vrste Lactobacillus. Danes dodajajo jogurtu ali pa fermentiranemu mleku še druge bakterije, največkrat so to t. i. probiotične bakterije (acidofilus, bifidobakterije, ipd.)
Odobrena zdravstvena trditev za jogurt
Čeprav je preteklo že več kot sto let, odkar je znanstvenik in nobelovec Metchnikoff mlečnokislinskim bakterijam pripisal vlogo pri vzdrževanju zdravja, pa še danes ne vemo povsem natančno, kakšen je njihov celoten učinek. Človek je te bakterije primarno uporabljal, in jih še vedno uporablja, za konzerviranje nekaterih živil, predvsem mleka, zelja ali repe, kumaric, salam, na daljnem vzhodu pa te bakterije uporabljajo za ohranjanje hranilne vrednosti rib. V zadnjih dvajsetih letih pospešeno raziskujejo, kako mlečnokislinske bakterije učinkujejo na zdravje oziroma kako jih lahko uporabimo za zdravljenje nekaterih bolezni.
Za navadni jogurt je v EU odobrena zdravstvena trditev, ki se glasi: "Žive kulture v jogurtu ali fermentiranem mleku izboljšujejo prebavo laktoze pri posameznikih, ki imajo težave pri prebavi mlečnega sladkorja - laktoze."
Na trgu je danes veliko vrst jogurta in fermentiranih mlečnih izdelkov. Čvrst jogurt je tisti, ki ga mlekarne fermentirajo kar v prodajnem lončku, tekočega fermentirajo v cisternah, ga ohladijo, mešajo in ga polnijo v prodajno embalažo. Lahko mu dodajo sadje ali sokove, lahko pa ga tudi koncentrirajo (odcedijo "sirotko"). Fermentirani mlečni napitki so izdelki, ki jim dodajo vodo in druge sestavine, tudi aditive, vsebujejo pa lahko manj kot 50 % jogurta.
Preverite ceno za kilogram
Na podlagi pregleda ponudbe navadnega jogurta smo ugotovili, da so cene za kilogram zelo različne. Gibljejo se od enega do več kot tri evre. Cena je seveda odvisna od blagovne znamke in velikosti pakiranja. Čim manjša je osnovna enota jogurta, tem dražji je izdelek, kar velja tudi za sadni jogurt oziroma fermentirani mlečni napitek s sadjem. Pri izbiri jogurtov je torej najpomembnejše, da preverite ceno na kilogram in ne na prodajno enoto.
Doma narejen jogurt
Navadni jogurt si lahko pripravite tudi doma. Mleko segrejete do temperature 80oC, dodate lahko čajno žličko instant mlečnega prahu, da bo jogurt čvrstejši. Mleko ohladite na približno 42oC in mu dodate od 3 % do 5 % svežega jogurta (približno eno veliko jedilno žlico za vsak dcl mleka). Najbolje je, da uporabite navadni čvrsti jogurt v lončku. Jogurt bo nastal v 4 do 6 urah. Paziti pa morate, da se temperatura ne bo znižala pod 38oC.
Popestrite si jedilnik z jogurtom
Navaden jogurt lahko uporabite kot preliv za kuhano zelenjavo ali pa solato. Jogurtu lahko dodate žličko medu in nekaj orehov in dobili boste zdrav posladek ali malico. Če na dan pojeste en kilogram navadnega jogurta, vam tisti dan ni treba imeti na jedilniku mesa. S tem boste veliko naredili za zdravje, pa tudi za okolje, saj proizvodnja mleka/jogurta precej manj obremenjuje okolje kot proizvodnja mesa, ki je njegov znan onesnaževalec (pri proizvodnji mesa se sprosti veliko CO2 in porabi veliko vode).
