Potrošnikom predlagamo, da se za nakup odločijo šele, ko natančno spoznajo trgovca. Še tako ugodna ponudba ne pretehta pomanjkljivih podatkov o trgovcu. Solidni, resni trgovci svojih podatkov ne skrivajo, ampak se potrudijo, da potrošnik o njih izve kar največ. Med podatke, s katerimi mora biti potrošnik seznanjen še pred sklenitvijo pogodbe, sodijo podatki o:
1. podjetju – njegovem statusu in sedežu;
2. izdelku ali storitvi – bistvenih lastnostih blaga ali storitve, ki vsebuje najkrajši rok trajanja pogodbe, če je predmet pogodbe trajna ali ponavljajoča se izpolnitev;
3. ceni blaga ali storitve, v katero so vključeni vsi davki in druge dajatve;
4. morebitnih stroških dostave;
5. možnih načinih plačila ter načinu in roku dobave;
6. pravici potrošnika do odstopa od pogodbe – naveden mora biti rok za uveljavljanje te pravice; če potrošnik nima pravice do odstopa od pogodbe, mora biti o tem izrecno obveščen;
7. stroških, povezanih z uporabo komunikacijskega sredstva, če se ti stroški razlikujejo od običajne osnovne tarife, ki jo potrošnik običajno plačuje;
8. roku veljavnosti ponudbe, še posebej o ceni;
9. točni navedbi tehničnih korakov, ki vodijo do sklenitve pogodbe;
10. tem, ali bo sklenjena pogodba shranjena pri podjetju in kako bo možen dostop do nje;
11. tehnoloških sredstvih, ki omogočajo prepoznavanje in popravljanje napak pred oddajo naročila;
12. jezikih, v katerih je možno skleniti pogodbo.
Če teh podatkov ni (navadno jih najdete v rubrikah, kot so »Pogosta vprašanja in dogovori«, »Pomoč«, »O podjetju« ipd.), nakup odsvetujemo.
Če kupujemo, moramo tudi plačati. Najbolj zanesljiv (a ne najudobnejši) način je vsekakor plačilo po povzetju. Plačali boste šele takrat, ko boste naročeno blago tudi v resnici prevzeli.
Plačevanje s kartico je vedno pogostejše, zlasti pri nakupih v tujih spletnih trgovinah. Precej potrošnikov se za nakup ne odloči prav zaradi bojazni, da bodo podatki o kartici zlorabljeni. Zlorabe žal niso redke, zato je zelo pomembno, da se že pred nakupom seznanite, kako je z varnostjo posredovanja podatkov. Podjetja za zagotavljanje varnosti posredovanja podatkov uporabljajo različne metode, ki omogočajo varnost on-line transakcije. Večina spletnih brskalnikov omogoča enkripcijo in daje možnost uporabe spletnega protokola SSL (Secure Socket Layer), ki omogoča, da so kupčevi podatki zavarovani na poti od kupca do prodajalca in jih ne more prestreči nekdo tretji. Poleg protokola SSL sta pogosto v uporabi še TLS (Transport Layer Security) in WTLS (Wireless Transport Layer Security) za poslovanje po brezžičnih povezavah. Ti protokoli vzpostavljajo varen kanal med strežnikom in odjemalcem. Če spletni trgovec uporablja eno od naštetih metod, je varnost posredovanja podatkov bistveno večja. Če podjetje ne uporablja varnih metod posredovanja podatkov, nakup odsvetujemo.
Podatke posredujte le tistim spletnim trgovcem, ki uporabljajo enkripcijo. Potrošnik se mora zavedati, da lahko največ stori za varnost osebnih podatkov s tem, da jih ne posreduje v okolju, ki ni varno. Pozoren mora biti na obvestila o varnosti posredovanja in na ikone, npr. ključ. Vsak brskalnik po svoje pokaže, ali je uporabnik v varnem načinu delovanja. Microsoftov Internet Explorer prikaže ikono v spodnjem desnem kotu, brskalnik Netscapea v spodnjem levem in nekatere novejše različice pa v desnem. Poleg tega se v naslovu prodajalne v brskalniku namesto »http« pojavi »https«.