ZPS Portal

Pomembno! Pravica do odstopa od pogodbe.  

Ali veste:

• Ko kupujete prek spleta, imate pravico, da v 14-ih dneh po prejemu izdelka odstopite od pogodbe, četudi ni z izdelkom nič narobe.
  

  Več
  
  Potrošniku ni treba obdržati izdelka, s katerim ni zadovoljen. Takšen izdelek lahko vrne, trgovec pa mu mora vrniti ves denar, ki ga je od njega prejel. Takšna pravila so nekakšna varovalka, ki ščiti potrošnika v primeru nakupa, ko izdelka pred naročilom ne more pregledati. Potrošnik namreč predstavo o izdelku dobi le na osnovi slike in podatkov, ki mu jih posreduje trgovec. Potrošnik lahko pri nakupu v spletnih trgovinah brez navedbe razloga v štirinajstih dneh po prejemu izdelka od nakupa odstopi: sporoči trgovcu, da kupljenega izdelka ne želi več. In v naslednjih štirinajstih dneh mora izdelek nepoškodovan trgovcu tudi vrniti.

  Opozorilo: minimalen rok za odpoved brez razloga v EU je 7 delovnih dni, države članice pa so lahko ta rok tudi podaljšale. Pri nakupih v spletnih trgovinah s sedežem v EU torej ni nujno, da je rok tako dolg kot v Sloveniji. V Veliki Britaniji je ta rok npr. 7 delovnih dni, v Nemčiji pa 14. Pogodbeni pogoji so pred nakupom torej obvezno branje. Če kupujete zunaj EU, pa se za presojo pravice do  odstopa in dolžino roka običajno upošteva zakonodaja države,  kjer ima sedež trgovec. Vsekakor pa spletnega trgovca obvezuje rok za odstop, ki ga navede na svoji spletni strani.
  

   
  

• Rok za odpoved pogodbe začne teči šele z dnem, ko vas trgovec seznani s pravico do odstopa od pogodbe.
  

  Več
  
  Če trgovec potrošnika ne obvesti o pravici do odstopa od pogodbe, rok  za  odstop ne začne teči, zato pravica do odstopa ne ugasne. Obvestilo mora biti zapisano na spletni strani in v dokumentaciji, ki jo potrošnik prejme skupaj z naročenim izdelkom.
  

• Pravica do odstopa od pogodbe ne velja v vseh primerih. Med drugim ne velja pri nakupu avdio ali video posnetkov ter računalniških programov, če ste že pretrgali varnostni pečat.
  

  Več

  
  Zakon o varstvu potrošnikov (usklajen je z evropskimi predpisi), določa, da od pogodbe ne morete odstopiti, tudi če ste nakup opravili po internetu, v naslednjih primerih:
  Če je vrednost izdelka ali storitve odvisna od dogajanj na finančnih trgih, na katere trgovec ne more vplivati ( če npr. po internetu kupujete delnice).
  Če je izdelek narejen po navodilih potrošnika in prilagojen njegovim potrebam ali če gre za pokvarljiv izdelek ali izdelek, ki mu je že potekel rok uporabe (npr. hrana, pijača, oblačila narejena po meri).
  Če je potrošnik že odprl varnostni pečat pri avdio- in video posnetkih in računalniških programih.   
  Če gre za dobavo časopisov, revij in periodičnih publikacij.
  Če gre za igre na srečo ali loterijo.
  

   
  

• Potem, ko ste v spletni trgovini naročili izdelek, vam mora trgovec po elektronski pošti potrditi, da je naročilo prejel.
  

  Več

  
  Spletni nakup je posebne vrste nakup, pri katerem potrošnik in trgovec nista v neposrednem stiku, zato potrošnik ne more zagotovo vedeti, ali je trgovec njegovo naročilo tudi v resnici prejel. Potrditev mora vsebovati vse pomembnejše podatke o izdelku in pogodbenih pogojih, skupaj z informacijo o pravici do odstopa od pogodbe. Ker mora biti potrditev v taki obliki, da omogoča trajno hranjenje in tudi poznejšo uporabo, je seveda stavek »Hvala za opravljeni nakup«, ki se izpiše na zaslonu, premalo.
  Podjetje mora potrošniku naročeno blago dostaviti v obljubljenem roku. Če podatka o roku dostave ni, pa najpozneje v roku tridesetih dni (razen če se  s trgovcem izrecno ne dogovorite drugače). Če trgovec ne more izpolniti svoje obveznosti, ker blaga ni na razpolago, mora o tem takoj obvestiti potrošnika in mu vrniti vsa opravljena plačila.
  Najpozneje ob dobavi mora spletni trgovec potrošniku še na trajnem nosilcu, torej na papirju, zagotoviti ključne podatke o izdelku in trgovcu. Poleg podatkov, ki jih mora potrošniku posredovati že pred nakupom, so med drugim še podatki o naslovu, kamor lahko potrošnik pošlje ugovore, podatki o servisu in garanciji, pogoji za odstop od pogodbe, če je pogodba sklenjena za daljši čas, zapisan pa mora biti tudi podatek o pravici do odstopa od pogodbe oziroma pisno obvestilo, da potrošnik pravice do odstopa nima (gl. Kdaj od pogodbe ne moremo odstopiti?).
  

   
  

•  Podjetje lahko pošilja reklamno elektronsko pošto ("spam") le z izrecnim dovoljenjem uporabnika.
  

  Več

  
  Spam je prav gotovo eden izmed najbolj nepriljubljenih »stranskih učinkov« interneta. Njegova največja težava pa je, da je dejansko nemogoče ugotoviti pošiljatelja sporočila. Oglaševanje s spamom je izredno poceni, zato se podjetjem izplača že, če se na spam odzove le manjše število potrošnikov. V Sloveniji je, tako kot v Evropski uniji, uzakonjena možnost »opt – in«, kar pomeni, da podjetje potrošniku lahko pošilja neželeno elektronsko pošto le, če potrošnik to izrecno dovoli, na primer se prijavi na listo ali izjavi, da želi prejemati reklamna obvestila. Za kršitelje so predpisane visoke kazni in lahko jih prijavite tržni inšpekciji. Težave se torej pojavljajo predvsem s spami iz tujine. Naš nasvet: na spame se ne odzivajte in jih ne odpirajte. Nevarni so zato, ker lahko z virusi, ki jih (nekateri) vsebujejo, okužite računalnik. Opozarjamo tudi na to, da je kar 70 % vsebine spamov zavajajočih in goljufivih. Pošteni ponudniki tako enostavno ne poslujejo!
  Izogniti se jim je skoraj nemogoče, lahko pa težavo uspešno omilimo s primerno programsko opremo, ki filtrira neželjena reklamna sporočila. Dokaj enostavno in učinkovito je tudi kreiranje posebnega e-poštnega naslova, ki ga uporabljate izključno za nakupovanje po internetu.
  

  
  

 Kako ukrepati:

• Če z izdelkom niste zadovoljni, najkasneje v 14-ih dneh pisno obvestite trgovca, da odstopate od pogodbe ali  mu v istem roku vrnite izdelek.
  
  
• Vsekakor pa nepoškodovani izdelek vrnite prodajalcu najkasneje v 14-ih dneh po tem, ko ste ga obvestili, da ga ne želite več.
  
  

• Če ne želite več prejemati reklamne elektronske pošte, obvestite o tem podjetje, ki vam jo pošilja. Če podjetje vašega obvestila ne upošteva, obvestite tržno inšpekcijo, ki lahko kršitelja kaznuje.
  

Ne pozabite:

• Preverite, ali trgovec uporablja programe za varno posredovanje vaših podatkov!
  

  Več

  
  Potrošnikom predlagamo, da se za nakup odločijo šele, ko natančno spoznajo trgovca. Še tako ugodna ponudba ne pretehta pomanjkljivih podatkov o trgovcu. Solidni, resni trgovci svojih podatkov ne skrivajo, ampak se potrudijo, da potrošnik o njih izve kar največ. Med podatke, s katerimi mora biti potrošnik seznanjen še pred sklenitvijo pogodbe, sodijo podatki o:
  1. podjetju – njegovem statusu in sedežu;
  2. izdelku ali storitvi – bistvenih lastnostih blaga ali storitve, ki vsebuje najkrajši rok trajanja pogodbe, če je predmet pogodbe trajna ali ponavljajoča se izpolnitev;
  3. ceni blaga ali storitve, v katero so vključeni vsi davki in druge dajatve;
  4. morebitnih stroških dostave;
  5. možnih načinih plačila ter načinu in roku dobave;
  6. pravici potrošnika do odstopa od pogodbe – naveden mora biti rok za uveljavljanje te pravice; če potrošnik nima pravice do odstopa od pogodbe, mora biti o tem izrecno obveščen;
  7. stroških, povezanih z uporabo komunikacijskega sredstva, če se ti stroški razlikujejo od običajne osnovne tarife, ki jo potrošnik običajno plačuje;
  8. roku veljavnosti ponudbe, še posebej o ceni;
  9. točni navedbi tehničnih korakov, ki vodijo do sklenitve pogodbe;
  10. tem, ali bo sklenjena pogodba shranjena pri podjetju in kako bo možen dostop do nje;
  11. tehnoloških sredstvih, ki omogočajo prepoznavanje in popravljanje napak pred oddajo naročila;
  12. jezikih, v katerih je možno skleniti pogodbo.
  
  Če teh podatkov ni (navadno jih najdete v rubrikah, kot so »Pogosta vprašanja in dogovori«, »Pomoč«, »O podjetju« ipd.), nakup odsvetujemo.
  Če kupujemo, moramo tudi plačati. Najbolj zanesljiv (a ne najudobnejši) način je vsekakor plačilo po povzetju. Plačali boste šele takrat, ko boste naročeno blago tudi v resnici prevzeli.
  Plačevanje s kartico je vedno pogostejše, zlasti pri nakupih v tujih spletnih trgovinah. Precej potrošnikov  se za nakup ne odloči prav zaradi bojazni, da bodo podatki o kartici zlorabljeni. Zlorabe žal  niso redke, zato je zelo pomembno,  da se že pred nakupom seznanite, kako je z varnostjo posredovanja podatkov. Podjetja za zagotavljanje varnosti posredovanja podatkov uporabljajo različne metode, ki omogočajo varnost on-line transakcije. Večina spletnih brskalnikov omogoča enkripcijo in daje možnost uporabe spletnega protokola SSL (Secure Socket Layer), ki omogoča, da so kupčevi podatki zavarovani na poti od kupca do prodajalca in jih ne more prestreči nekdo tretji. Poleg protokola SSL sta pogosto v uporabi še TLS (Transport Layer Security) in WTLS (Wireless Transport Layer Security) za poslovanje po brezžičnih povezavah. Ti protokoli vzpostavljajo varen kanal med strežnikom in odjemalcem. Če spletni trgovec uporablja eno od naštetih metod, je varnost posredovanja podatkov bistveno večja. Če podjetje ne uporablja varnih metod posredovanja podatkov, nakup odsvetujemo.
  Podatke posredujte le tistim spletnim trgovcem, ki uporabljajo enkripcijo. Potrošnik se mora zavedati, da lahko največ stori za varnost osebnih podatkov s tem, da jih ne posreduje v okolju, ki ni varno. Pozoren mora biti na obvestila o varnosti posredovanja in na ikone, npr. ključ. Vsak brskalnik po svoje pokaže, ali je uporabnik v varnem načinu delovanja. Microsoftov Internet Explorer prikaže ikono v spodnjem desnem kotu, brskalnik Netscapea v spodnjem levem in nekatere novejše različice pa v desnem. Poleg tega se v naslovu prodajalne v brskalniku namesto »http« pojavi »https«.
  

   
  

• Podjetje vam mora najkasneje v 30 dneh po prejemu sporočila o odstopu od pogodbe vrniti vsa vplačila, in vse morebitne dodatne stroške (poštnina), razen stroškov vračanja. V nasprotnem mora  plačati še obresti in posebno kazen.
  

  Več

  
  Edini strošek, ki bremeni potrošnika, je strošek vračanja blaga. Vračilo plačila mora trgovec opraviti takoj, najpozneje pa v tridesetih dneh po prejemu sporočila o odstopu od pogodbe. Če spletni trgovec zamudi z vračilom, mora potrošniku poleg zakonitih zamudnih obresti plačati še eno desetino prejetih plačil za vsakih dopolnjenih 30 dni zamude pri vračilu.
  

   
  

• Slovenska zakonodaja velja le v primeru, če kupujete pri slovenskemu spletnemu trgovcu, evropska, ki ponuja podobno raven zaščite, pa velja na območju EU.
  

  Več

  
  Pravni red ene države seveda ne more posegati v drugo državo. Prav zaradi tega lahko nakupovanje po internetu prinaša kar nekaj težav. Res je, da zakonodaja na celotnem območju EU potrošnikom prinaša podobno raven zaščite in da velja tudi pravilo, da lahko potrošnik toži trgovca v domači državi, a sodna pot je v primerjavi z vrednostjo nakupa, večinoma draga in dolgotrajna. Za reševanje težav, ki nastanejo pri tovrstnih nakupih lahko uporabite katero izmed izvensodnih shem za reševanje sporov ali se za pomoč obrnete na Mrežo evropskih potrošniških pisarn, ki posredujejo med potrošnikom iz ene države, članice EU in spletnim trgovcem, ki ima sedež v drugi državi članici EU.
  

   
  

• Tudi za izdelek, kupljen po internetu od slovenskega trgovca, imate v primeru napake na izdelku enake pravice kot pri običajnem nakupu v trgovini (jamčenje za stvarne napake, garancija).
  

  Več

    
  Če ima izdelek napako, lahko zahtevate vrnitev kupnine, ali zamenjavo izdelka, ali popravilo izdelka ali ustrezno znižanje cene. Odgovornost prodajalca za napake na izdelku traja 2 leti od prodaje izdelka. Ko odkrijete napako, morate prodajalca obvestiti čimprej, najkasneje pa v roku 2 mesecev, od kar ste jo odkrili. Pritožite se lahko osebno ali pisno, vedno pa morate napako opisati in omogočiti prodajalcu, da si napako na izdelku ogleda. Če vam prodajalec ne odgovori v roku 8 dni ali če zavrne vašo pritožbo, se lahko obrnete na tržno inšpekcijo. V določenih primerih bo tržna inšpekcija lahko izdala odločbo in naložila podjetju, da vašo zahtevo izpolni.
  
  Za določene izdelke (t.i. tehnično blago) država predpisuje obvezno garancijo. Tak izdelek mora biti opremljen z garancijskim listom, obveznosti proizvajalca in prodajalca pa določa zakon. Garancija pomeni jamstvo proizvajalca, da bo izdelek določen čas brezhibno deloval. Če se pokvari, lahko potrošnik zahteva brezplačno odpravo napake. Če se napake ne da popraviti ali traja popravilo več kot 45 dni, lahko potrošnik zahteva zamenjavo izdelka z novim izdelkom. Če tudi ta zahtevek ni izpolnjen, sme potrošnik od prodajalca zahtevati vrnitev kupnine. Garancijski rok se obvezno podaljša za čas popravila, če pa je zamenjan bistveni del izdelka ali cel izdelek, začne garancijski rok teči znova.
  

Oglejte si: brošura v pdf.